Bleeding Fist: Funeral...

Kdo je rekel, da so osemdeseta mimo? Obalna chaos thrash naveza Bleeding Fist prav gotovo ne. Čisto svež demo posnetek Funeral… nas posadi naravnost na sprednji sedež DeLoreana iz kultnega Spielbergovega filma Back to the Future in nas popelje na začetek osemdesetih, ko je metal svet začel prekipevati z energijo novega žanra… thrash metala seveda. Funeral… nas pahne direktno v eno izmed garaž, kjer si je nova mladina drznila igrati hitreje in brutalneje od česarkoli kar so pred njimi igrali heavy metal bandi. Mladina, ki je svoj zvok gradila na velikih predstavnikih gibanja NWOBHM, Motörhead, Venom, kmalu Slayer in drugih.

Prav med njih lahko vtaknemo Bleeding Fist, ki se s Funeral… predstavljajo kot trio. Takšnega garažnega zvoka nismo slišali že vse od prvih posnetkov velikih Sodom (stric Tom bi bil gotovo ponosen), Bleeding Fist se ne ozirajo prav dosti na produkcijo. Gre za skoraj primitivno, garažno produkcijo, ki se ne zateka k prehudemu poliranju, a nenazadnje je to tudi čar Bleeding Fist. Kljub temu bi si želel, da bi v miksu malce bolj v ospredje potisnili vokal Etienne Chellerija, ki skrbi tudi za motorno žaganje z B.C. Rich motorko. Preprosti riffi so udarni in neposredni, solaže pa spomnijo na Kerryja Kinga. Ettiene sicer povsem uspešno zapolni prostor s svojo kitaro, a še kako bi se prilegla še ena kitara, ki bi ob ritem podpori pustila več prostora za kakšen thrashersko strupen riff več. Ritem sekcija ni, roko na srce, nič posebnega, a so udarni bobnarski ritmi Alexa Destradija povsem na mestu, bas kitara Simona Dermote pa je po thrash običaju večinoma neslišna. Garažna produkcija ima vsekakor svoj čar, a mi ne pusti miru misel, da bi boljše sproducirani bobni in v ospredje potisnjena kitara in vokal še doprinesla k udarnosti, energiji in surovemu čaru Bleeding Fist.

V dvajsetminutni sprehod po pokopališču nas popelje udarni opener Conquering Apocalypse, v katerem Etienne odigra nekaj odličnih thrash riffov, ki bi si jih želel slišati še več. Apokalipso odpre zanimiva kaotična mešanica različnih tempov in ritmov, ki ji boljše oznake kot je "chaos thrash" res ni bi mogli nadeti. Moj favorit je prav gotovo From Where (Past is Immortal), ki s svojo bolj melodično strukturo in hitrejšim thrash tempom ušesom najbolj dostopen "straight-in-your-face" thrasher. V ospredje se prerine tudi ritem sekcija, prav lepo je slišati bas v ozadju in dinamično bobnanje. V podobnem stilu nadaljuje up-tempo Funeral Smell, ki ga rohneči Etienne spremeni v bombo tik pred eksplozijo. Demo zaključujeta hitri Death War Carnage (Preview) in komad, ki očitno postaja himna skupina, Mark of the Beast. Pravilno, saj hitrejši, udarnejši del in počasnejši, z demonskimi ritmi ustvari odlično atmosfero.

Bleeding Fist je še ena izmed obetavnih slovenskih metal zasedb, za katere tako ali tako vemo, da jih širše nezahtevno občinstvo in nezainteresirane založbe niti povohajo ne. A veste kaj? Metal vas niti ne rabi! Bleeding Fist imajo velik potencial, ki bi ga z boljšo produkcijo, še enim kitaristom in nekoliko bolje strukturiranimi in raznolikimi komadi izkoristili do konca. A fantje so delavni, kaos je zasejan in odprtih rok čakam na nadaljevanje!