"Frozen Moment" je tretji studijski album švedskih melodičnih hard rock revitalistov Coldspell, ki prihajajo iz mesta Kiruna (Uppsala) in prav neverjetno je spoznanje,.kako ta skupina z vsakim novo izdanim albumom napreduje in uspešno odmeri nov artistični korak više na poti svoje evolucijske poti Je daleč najmočnejši doslej. To nikar ne pomeni, da sta prvenec »Infinate Stargaze« (2009) in njegov naslednik »Out in the Cold« (2011) bila slučajno slaba. Požela sta odlične kritike in zahvaljujoč le tem,, so se Coldspell znašli v peščici najbolj obetavnih melodičnih hard rock zasedb mlajšega letnika rojstva. Nasploh, če vam prišepnem, da je to še kako dobrodošlo ob upokojitvi legendarnih Treat. Coldspell prav s tretjim albumom odločno stopajo na mesto, ki vsaj delno zapolnjuje vrzel, ki je nastala na sceni ob prezgodnji upokojitvi Treat (še vedno verjamem, da gre le za daljši premor). A kot pravim. Za vse, ki poznate bende kot so 220Volt, Treat, Renegade, Dalton, itd… se pravi skupine melodično hard rock scene na prelomu osemdesetih v devetdeseta, ki je rasla in se razvijala na švedskem, bo znal hitro povezati artistične vzporednice komponiranja Coldspell.
Švedski perfekcionisti so še enkrat mojstrsko prepakirali zapuščino velike »skandi hard rock« scene. Tudi za novi album so zadržali v studiu izkušenega danskega producenta Tommyja Hansena, obenem pa ponudili v razgibanosti idejnih rešitev daleč najbolj zanimiv album kariere. Na njem praktično ni najti artističnega mimostrela. Ga ni. Vse skladbe »stoje«, kot kompozicije dosegajo izjemen melodično atmosferični iztržek. Skupini je natanko jasno, kje mora pozicionirati vrhunec graduirane rasti vzdušja v posamezni skladbi. V refrenu. In natanko tako se razvija album »Frozen Paradise«. Album poseduje grabežljivo hipnotični dotik pogubnega drama momenta, celo teatralnega »blago zlobnikavega« mračnjaštva prevzetega od zlatih del zapuščine Dio era Rainbow, ali Dio/Martin era Black Sabbath. Delo kitar je prava rapsodija v modrem. Briljanca, ki ji rečemo brezkompromisni perfekcionizem prave skandinavske šole , kot so jo utemeljevali davno tega utemeljili veliki mojstri od Y.J Malmsteena, pa vse do Kee Marcella. Orientalsko zabeljeni Life Has Just Began, prevzema Staregazer/Perfect Strangers teater, ki se denimo očitneje znova ponovi v zaključni Legacy. Gre za tipični trik, ki se ga rade poslužujejo mnoge skandinavske skupine. Ker jim je jasno, da bo polnokrvno učinkoval. Coldspell so torej s »Frozen Paradise« dostavili album, ki je »par exellence« učinkovito prepakiral in znova serviral že povedane stvari. Gre za premeteno repliko tako dobre slaščice, da od vsega dobrega že kar boli.
Album poseduje različne kompozicije. Skladba, kot je denimo Life 2 Live z jasno izpostavljeno simboliko svetlega AOR trenutka, je pravi pajdaš za frekventno vrtenje na radijskih frekvencah! Bomba od skladbe, ki mora nujno iziti, kot hit single. Magari z videom vred. Tu je nevarni, ultranavito-copotavi On the Run, ki razpihuje nadaljevanje albuma v luči metaliziranja, ekspozituro pa dobi tudi vpletanje dvojne bas boben stopalke, kar je sicer žanrska karakteristika metala. Tudi druga polovica albuma vam ne bo pustila trenutka prediha. Tu je zgolj ena usmeritev. Izjemna bombastika, ki sproža vseskozi kurjo polt in sili kocine v stanje erekcije! Ob vsej dostavljeni bombastiki enkratne kombinacije utrla pompozno nalezljivih refrenskih napevov in "nasršeno kontrastirane" produkcije, za katero skrbi mojster Tommy Hansen. Soldiers je izjemen rocker, s premeteno vgradnjo jurišno keltskega okraska (govora je o vojaškem maršu), nekaj kar bi znalo vzbuditi pozornost ljubiteljev Garyja Moora iz časov izdaje njegovega »Wild Frontier« albuma.
Nobena skrivnost ni, da so Coldspell v produkciji preklemano naviti. Dotik mračnjaštva jim v seštevku z navito riffovsko produkcijo daje jasno opornico koketiranja s heavy metalom. Če se spominjate lanskoletne izdaje njihovih rojakov Eclipse z naslovom »Bleed And Scream«, ki je prav tako delo velike perfekcije, je veljalo tudi za Eclipse občasno odklanjanje v trše vode metaliziranja, predvsem pa je druga vzporednica z Eclipse vokal Niklasa Swedentorpa, ki v marsičem asociira na Erika Martenssona (Eclipse). Niklas je izjemen v kombiniranem plasmaju eksplozivne strasti in velike vokalne melodije. Čist in v vseh legah jedrnato učinkujoč vokal dostavlja veliko dominanco melodije in poslušalca s svojo nalezljivo interpretacijo hipoma zapelje v jedro magije albuma »Frozen Paradise«! Od tu pa ni več daleč do smiselnih primerjalnih vzporednic s karakteristikami vokalnih interpretacij Joeya Tempesta (Europe) iz zlatih časov ter Roberta Ernlunda (Treat). Vokal je tisti jeziček na tehtnici, ki dostavlja eno bistvenih kvalitet, katera optimizira vse skladateljske osnove tega albuma do mere polne avtorske briljance. To je tiste briljance, ki jo v tem oziru lahko v letu 2013 sploh doseže poljubna zasedba. Zasedba, ki je prisiljena v to, da mora prepakirati »izumljene reči« ter jih servirati znova tako, da boso 100% še tisoč in prvič vžigale. In tudi to je umetnost, ki jo obvladajo le najboljši. In Coldspell dokazujejo s »Frozen Paradise«, da so v tem postali pravi mojstri in da so dostavili z novim izdelkom svoj artistični doktorat! Gre za enega najboljši melodičnih hard rock izdelkov, ki so izšli v letošnjem letu! Album brez slabega trenutka. Album magije in popolne komponistične briljance. Klasičnega skandinavskega porekla.
na vrh