Najprej se opazi konkretna dolžina dema, saj se ta ustavi šele po devetih komadih in štiridesetih minutah in The Scourge tako že na svojem prvem uradnem posnetku predstavijo dovolj materiala za celo ploščo. Kvantiteta je tu, kaj pa kvaliteta? Brez skrbi tudi kvalitete je več kot na pretek! To dokaže že uvodni komad, Through the Ashes, ki odlično razkaže kaj ponujajo The Scourge. Že prva sekunda nas tako pahne v vihar razgibanega death/thrash metala, ki se mu občasno pridružijo še elementi progresivnega metala in dinamični groove deli. Pozornost hitro zagrabijo razgibani in do potankosti izdelani thrasherski riffi, ki jih obe kitari domiselno ter izredno učinkovito prepletata in se hkrati odlično dopolnjujeta. Enako spektakularne so epske in dodelane solaže s katerimi se obstreljujeta Matjaž in Primož ter se z njimi srečujeta v duelnih spopadih in harmoničnih solažah. Lepo je slišati tudi mirnejši akustični uvod pred peklenskim maršom v inštrumentalni Silent Death Awaits ali skoraj klasično kitarski intermezzo Last Sign of Hope. Prav vseh devet komadov se po baročno bohoti s številnimi nalezljivimi melodičnimi trenutki, ki se nemudoma zasidrajo v ušesa. Jernejeve razgibane bas linije pridno skrbijo za polnost zvočne podobe, bobni pa skrbijo za masivne prehode. Za dinamiko pa skrbita še vokala iz dveh grl, Jernejevega in Matjaževega. Če slednji skrbi za surovo in agresivno growlanje, ki je kljub temu razločno in razumljivo, pa prvi skrbi za odlične groovy dele, ki vsaj v Through the Shadows spomnijo na jezno bljuvanje Toma Araye (Slayer). Če je glasba še tako dobro napisana pa lahko slaba produkcija vse skupaj pokvari. Prav tu pa si The Scourge lahko mirne vesti potrkajo po prsih, saj je produkcijsko demo fantastičen, sploh če spomnim, da je album sneman v celoti s strani benda samega in v garaži. Zvok je jasen in poln, kitare so ostre in kristalno čiste, vokali so ravno prav glasni in razumljivi, morda bi si lahko malce večjo glasnost privoščil bas in malenkost več pozornosti bobni, predvsem činele. A From the Ashes je lahko prava lekcija DIY produkcije in marsikateri domač bend bi se lahko od The Scourge česa naučil. Na From the Ashes dolgočasnega trenutka ne boste našli, saj so komadi grajeno kompleksno in dinamični in ni malo trenutkov ko te solaža preseneti že v prvih sekundah komada. Kar bi morda sicer sodilo nekam na tretjo četrtino komada in pomenilo vrhunec, dobi novo vlogo in mesto, v zapletenejših in dobro premišljenih zgradbah komadov pa se gotovo iskri tudi kanček progresivnega metala.
From the Ashes je odličen "prvenec" benda s katerim so si The Scourge postavili visoka pričakovanja za pravi studijski debitantski album. Ne dvomim v to, da jih bodo uresničili in se zopet dvignili iz ognja kot Feniks na naslovnici. Čeprav bi priporočil poslušanje dema kjerkoli in kadarkoli naj opozorim le, da bi lahko poslušanje na prenosnem predvajalniku povzročilo kakšen spontani mosh na Čopovi, poslušanje v avtu pa stagedajavanje na zadnje sedeže.
na vrh