Angleškim progmetalskim odličnikom Threshold se je s »For The Journey«, kjer sta za tradicionalno brezhibno produkcijo vnovič poskrbela kitarski virtuoz Karl Groom in klaviaturski mojster Richard West, končno posrečilo posneti dva zaporedna studijska albuma s pevcem Damianom Wilson v postavi. Damian jih je namreč v preteklosti zapustil kar dvakrat in sicer po prvencu »Wounded Land« (1993) ter albumu »Extinct Instinct« (1997), vendar se je vselej uspel vrniti ob ravno pravem času, ko ga je band najbolj potreboval. Potem, ko se je po tragični smrti pevca Andrewa 'Maca' McDermotta leta 2011 vrnil nazaj in so skupaj posneli odlični album »March Of Progress« (2012), pa je postalo jasno, da je pretekla magija vnovič tu. Obenem je band osvojil novo stopnjo artistične zrelosti in iz težke preizkušnje izšel še močnejši. »For The Journey«, njihov deseti studijski album, je v marsičem slogovni naslednik prej omenjenega predhodnika, čeprav je še vedno dovolj raznovrsten, da Threshold ni mogoče očitati, da so se začeli pretirano zanašati na že obrabljene kompozicijske in aranžerske formate.
»For The Journey« prinaša osem novih skladb med katerimi za vznemirjenje vseh dolgoletnih privržencev poskrbi že uvodni energetski katalizator »Watchtower On The Moon«, ki bi slogovno lahko pripadal obdobju albuma »Hypothetcial« (1999). Udarne kitarske pasaže so prepletene z večplastnimi sintetizatorskimi teksturami ter ob podpori uničevalnih bobnarskih meandrov v režiji vselej fascinantnega Johanneja Jamesa soustvarjajo mračno atmosfero. Melodični refren je podkrepljen z epskim aranžmajem, kjer izstopa Damianov mogočni in vselej čustveno maksimalno angažirani vokal. Slednji poslušalca v trenutku posrka v album, medtem ko kratke subtilne sekcije skrbijo za dobro ravnovesje med kompleksnimi inštrumentalnimi deli z bravuroznimi improvizacijami na električni kitari in sintetizatorju.
»Unforgiven« je utemeljen na kompleksnih in jeznoritih kitarskih variacijah, medtem ko Damian s svojim globokim vokalnim razponom na čudovit način razvija ambientalno dramo. Vmes se ves čas pretakajo mogočne simfonične teksture in eterične vokalne harmonije. Groomova presunljiva kitarska solaža poskrbi za melanholični izhod. Večina besedil na »For The Journey« je, tako kot je to že dolgoletni Threshold običaj, družbenokritičnih, saj pikro obravnavajo različne človeške zablode.
»The Box je sijajen dvanajstminutni ep, ki se odpre s subtilnim klavirsko-akustičnim aranžmajem, kateremu se kmalu pridruži Damianov vselej čustveno visoko ekspresivni vokal. Po dinamičnem prehodu v udarno sekcijo, kjer ne manjka jeznoritih ritmičnih nians med drdrajočimi bas linijami v domeni Stevea Andersona ter Jamesovimi bobnarskimi stampedi, nastopi epski refren ob katerem bodo uživali vsi dolgoletni Threshold privrženci, saj jih bo za kratek čas spomnil tudi na nekatere stvaritve iz Macovega obdobja. Mogočne kitarsko-klaviaturske harmonije poglabljajo intenzivno atmosfero, medtem ko se ta čudoviti ep ves čas nahaja nekje vmes med prog rockom in prog metalom. Orkestralni klimaks predstavlja enega izmed vrhuncev celotnega albuma.
»Turned To Dust« poskrbi za dober slogovni in ambientalni kontrast, saj gre za udarno stvaritev z brutalnimi kitarskimi pasažami in brezkompromisnimi bobnarskimi krošeji ob katerih bodo najbolj uživali privrženci metalske plati britanskih progmetalskih šampionov. Groomove melanholične kitarske variacije so vnovič prava paža za ušesa, medtem ko ritem kitara Petea Mortena lepo povezuje melodično strukturo te dinamične kompozicije, ki se ponaša tudi z mogočnim refrenom, kakršnega je sposoben 'pričarati' samo Damianov vokal. Na »Lost In Your Memory« člani Threshold demonstrirajo svojo sofisticirano stran, saj sredi melanholičnih kitarskih harmonij lepo izgradijo osrednji melodični aranžma z vrhuncem v čustveno intenzivnem refrenu, ki se bo v hipu zapisal v srca vseh dolgoletnih pristašev.
»Autumn Red«, eden izmed najbolj inovativnih trenutkov na albumu, je spet nekoliko bolj temačna stvaritev s širokogrudnimi klaviaturskimi plastmi in prebrisanimi prehodi v melodične sekcije, kjer vlada nenavadna kombinacija udarnosti in sofisticiranosti. Osrednji orglarski aranžma je briljantno speljan, medtem ko še boljše izpade dvigujoči refren pod taktirko vokalnega mojstra Wilsona. Seveda ne manjka kompleksna inštrumentalna sekcija, ki pa je lepo podrejena osrednjemu motivu, saj so bili Threshold od nekdaj eksperti za ustvarjanje skrbno strukturiranih skladb z 'glavo in repom' in se v nasprotju z nekaterimi progmetalskimi izvajalci nikoli niso izgubljali v kakih tehnicistično-improvizacijskih skrajnostih.
»The Mystery Show« s svojim otvoritvenim delom, kjer vladajo mogočni simfonični aranžmaji in Damianova vokalna večplastnost, spominja na glasbo iz kakšne napete grozljivke, medtem ko je mogočni refren vnovič izpeljan na nadvse premeten in sofisticiran način. Ta kompozicija spominja na slogovno kombinacijo aktualnega banda ter Threshold iz Macove ere (od albuma »Hypothetical« dalje). Nekako je prav, da je zaključek albuma eden izmed njegovih najboljših trenutkov in tako je tudi v primeru skladbe »Siren Sky«, ki se ponaša z brutalno kombinacijo brezkompromisnih kitarskih fraz in neusmiljenih bobnarskih krošejev, čemur skozi razvejane simfonične teksture sledi fascinanten prehod v eterični refren z Damianom na vrhuncu njegovih vselej impresivnih vokalnih sposobnosti. Westovi orkestralni aranžmaji so pravi balzam za ušesa in pomemben vir sofisticiranosti pri kreiranju epskega vzdušja.
Bonus skladba »I Wish I Could«, sicer priredba skupine Kyrbgrinder, ki se odpre z dih jemajočo Groomovo kitarsko improvizacijo, je še ena zelo dobra stvaritev z rahlim orientalskim melosom, čeprav v ambientalnem oziru ni ravno najbolj primeren izbor za vključitev na konec tega CD-ja.
Threshold so s »For The Journey« vnovič ustvarili vrhunski album, ki se bo zapisal v anale najboljših dosežkov na področju progresivnega rocka in prog metala v letu 2014, obenem pa so uspeli najti konsistentnost tudi znotraj svoje najnovejše postave. Odkar so z »March Of Progress« odprli novo poglavje v svoji karieri so najboljši britanski progmetalci postali odločeni, da se znova podajo v boj za svetovni progmetalski prestol, katerega trenutno (spet) zasedajo Dream Theater, vendar je morda napočil čas, da vladarsko žezlo znova pristane v angleških rokah, saj je »For The Journey«, ki med zgodnjimi poslušanji zahteva nekaj več časovne investicije v primerjavi z nekaterimi preteklimi albumi preden poslušalca dokočno prevzame, zagotovo eden izmed najboljših dosežkov v dosedanji Threshold diskografiji.
na vrh