Osemdeseta so se počasi bližala koncu, ko se je na obzorju ravnokar rojene power metal scene zasvetilo ime Blind Guardian, prvotno speedmetalske zasedbe, ki je že s prvencem »Battalions of Fear« (1988) opozorila na to česa je zmožna ter obenem sporočila, da namerava oblikovati povsem specifičen pristop k melodičnemu metalu. Njihov drugi studijski album, »Follow the Blind«, kjer je za produkcijo ponovno poskrbel Kalle Trap, je bil še v marsičem slogovno nadaljevanje predhodnika, saj je bil še vedno bližje speed metalu kot kasnejšim power/prog metal podvigom s katerimi so dosegli svetovni sloves. Pravzaprav je bil v primerjavi z »Battalions of Fear« nekoliko mračnejši, obenem pa je vseboval tudi nekatere thrash metal vplive. Po besedah ritem kitarista Marcusa Siepena so člani banda v tistem času precej poslušali skupine kot so Forbidden in Testament, kar se na posameznih skladbah lahko nazorno sliši.
Po drugi strani pa so ponekod prvič uporabili klaviature za katere je poskrbel dolgoletni gostujoči klaviaturist Mathias Wiesner in ugotovili, da se simfonični aranžmaji nadvse dobro prilagajo njihovemu vse bolj epskemu slogu ter večinoma fantazijskim in znanstevenofantastičnim besedilom. Slednja so se na »Follow the Blind« sicer nekoliko več kot ponavadi dotikala tudi različnih oblik zlorabe religije. Nekaj pomembne in potrebne samozavesti je mlademu bandu vlilo tudi gostovanje njihovega rojaka in powermetalskega pionirja, kitarista/pevca Kaija Hansena, kateri je ravno tedaj zapustil Helloween in ustanovil Gamma Ray. Kai je svoji kitarski in pevski pečat pustil na skladbah »Hall of the King« ter »Valhalla«. Svoje sodelovanje z Blind Guardian je sicer nadaljeval tudi na njihovih naslednjih dveh studijskih dosežkih, ko je band v zvočnem smislu že našel 'samega sebe'.
Uvodni inštrumental »Inquisition«, ki vsebuje latinsko molitev 'Pie Jesu Domine' iz običajne prakse srednjeveških menihov, dokazuje, da band ni izgubil občutka za črni humor, saj je navdih prišel iz filma 'Monty Python in sveti gral'. Trša usmeritev banda je sicer zaznavna že na otvoritvenem rušilcu »Banish From Sanctuary«, 'zgodbi' iz življenja Janeza Krstnika, ki še danes sodi med vrhunce albuma in so ga Blind Guardian v zgodnjih letih kariere zelo radi igrali v živo. To otvoritveno klasiko zaznamuje speedmetalska ritmična ognjevitost, obenem pa vsebuje tudi epske kitarske pasaže in navdušujoč, večglasen refren, ki je že v kasnejšem, bolj prepoznavnem slogu. Občuten napredek v pevskem pristopu Hansija Kürscha v manj kot enem letu je nazorno pričal o tem, kako je band 'rastel' in se razvijal v čedalje boljše glasbenike in skladatelje. Precej bolj povampirjeni in thrasherski »Damned for all Time« z mogočno kitarsko solažo v domeni Andréa Olbricha in udrihanjem dvojne bas stopalke bobnarja Thomasa 'Thomena' Staucha je navdahnjen po sagi 'Eternal Champion' in antijunaku Elricu iz Melnibona, literarnih mojstrovinah Michaela Moorcocka, kar velja tudi za nič manj srborito in navito skladbo »Fast to Madness«, kjer se slišijo številni Forbidden in Testament vplivi.
Med vrhunce albuma vsekakor spada tudi zanimivo naslovno delo, ki je ambientalno gledano eden najbolj mračnih in nenavadnih dosežkov v karieri nemških powermetalskih 'bardov' in je navdahnjeno po literarnem dosežku Stephena Kinga in Petra Strauba z naslovom 'The Talisman'. Skrivnosten uvod vsebuje aranžma na akustični kitari in obenem predstavlja začetek tovrstne, vse bolj prevladujoče prakse pri njihovih kasnejših stvaritvah. Kljub prevladujoči speed/thrashmetalski ritmični strukturi nekateri prehodi, kompleksna kitarska solaža in zlasti zaključna sekcija z izrazitejšim zvokom činel ter vrnitev akustičnega aranžmaja iz uvoda vsebujejejo sramežljive primere zgodnjega pečanja banda s prog metalom. »Hall of the King«, še en skorajda polnokrvni speedmetalski rušilec z religijsko tematiko, vsebuje popolnoma značilno kitarsko solažo v domeni gostujočega kitarista Hansena, medtem ko si band tokrat ne vzame nobenega predaha in udriha z vsemi 'topovi'. Sakralni refren se dobro ujema s pikro kritiko organizirane religije. »Beyond the Ice« je imeniten inštrumental, ki kljub izrazito speedmetalski ritmični podlagi na račun epskih kitarskih fines že precej spominja na kasnejše, 'slavne' power/prog metal podvige.
Daleč najbolj znana ter priljubljena skladba na albumu je »Valhalla«, ki se je naglo uveljavila kot koncertni zimzelen in je eden izmed redkih dosežkov na albumu, ki je bližje power metalu kot thrash/speed metalu, predvsem na račun odličnih, dramatičnih vokalnih vložkov v režiji Kaija Hansena in epsko-buditeljskega refrena ob katerem si ni težko predstavljati Vikinge med njihovim pirovanjem z Valkirami sredi Valhalle. V obliki bonus skladbe se na albumu nahaja tudi »Don't Break the Circle«, odlična priredba kultne NWOBHM skupine Demon z njihovega drugega albuma »The Unexpected Guest« (1982). Še bolj zabavno in na trenutke komično, čeprav slogovno popolnoma 'nekorektno', na koncu albuma izpade The Regents oziroma The Beach Boys priredba »Barbara Ann«, ki v zaključku preide v »Long Tall Sally«, katera v originalu pripada Little Richardu. Pri slednji se je na glavnem vokalu odlično izkazal gostujoči pevec Rölf Kohler, ki je v svoji dolgi karieri sodeloval s številnimi glasbenimi veličinami. Blind Guardian so sicer v svoji karieri nanizali kar nekaj kvalitetnih in izjemno zabavnih priredb drugih glasbenih izvajalcev in celo izdali nadvse zanimiv album priredb z naslovom »The Forgotten Tales« (1996).
Blind Guardian so se na »Follow the Blind« podali še v trše in mračnejše vode, medtem ko album kar razganja od uporniške energije, obenem pa so počasi začeli eksperimentirati s klaviaturami in tudi tako začeli svojo naslednjo zvočno evolucijo. Kljub temu, da se se je njihov slog v primerjavi s prvencem na »Follow the Blind« le malo spremenil, saj so še vedno iskali svoj prepoznavni slog, je bil že zaznaven previden korak naprej v zvočni evoluciji te nadvse ambiciozne skupine, ki je od tu naprej počasi začela vse bolj opuščati thrash in speed metal vplive v korist simfoničnega power/prog metala. Ta izjemen napredek je zaznamoval njihov tretji album »Tales From the Twilight World« (1991), kjer je bila opravljena postopna tranzicija iz uporniško naravnanega speed metala v epski power/prog metal z vse bolj prevladujočim simfoničnim zvokom in raziskovanjem mističnih ambientalnih svetov.
Blind Guardian - Follow the Blind (celoten album)
na vrh