»Folklore« je deveti studijski albuma britanskih progresivnorockovskih revitalistov Big Big Train in obenem njihov prvi po prihodu Beardfish pevca/multi-inštrumentalista Rikarda Sjöbloma ter violinistke Rachel Hall (ex-Stackridge), kar je hkrati prineslo razširitev banda v oktet. Edina preostala originalna člana, kitarist/klaviaturist Andy Poole in basist/klaviaturist Greg Spawton, si verjetno nista nikoli predstavljala, da bodo Big Big Train kdaj postali tako ambiciozen band in dandanes celo eni izmed vodilnih ter najbolj priljubljenih predstavnikov (ne samo britanskega) progresivnega rocka. Prav tako si nista predstavljala, da se bosta v njihovih vrstah kdaj nahajala tako cenjena glasbenika kot sta nekdanji XTC kitarist Dave Gregory ter nekdanji Spock's Beard bobnar/pevec Nick D'Virgilio, ki sta se skupini pred leti pridružia na lastno željo.
Big Big Train oktet, ki je posnel pastoralno obarvani »Folklore« povezujeta še karizmatični pevec David Longdon, katerega barva glasu v marsičem spominja na Garya Brookerja (Procol Harum) in Petra Gabriela (ex-Genesis) ter odlični klaviaturist Danny Manners. Približen vtis kako bo zvenel »Folklore« je podal že nadvse okusni EP »Wassail« (2015), ki je samo še povečal želje in pričakovanja Big Big Train privržencev. LP in digitalna verzija »Folklore« vsebujeta še »Mudlarks« in »Lost Rivers of London«, dve skladbi, ki sta izšli na EP-ju »Wassail«. Zakaj jih niso vključili na CD verzijo zaenkrat ostaja skrivnost, saj gre za slogovno nadvse všečni in integralni stvaritvi, ki samoumevno spadata na album. Največjo spremembo v Big Big Train zvoku nedvomno predstavljajo godalni aranžmaji, ki so v navezi z občasno flavto večini del vnesli neizbrisen folkrockovski pečat in obenem še povečali pastoralno vzdušje celotnega albuma.
Posamezna besedila raziskujejo različne običaje, like in posebnosti iz angleške folklore kot je denimo stari saksonski običaj ustvarjanje mošta v čast jabolčnega kralja (»Wassail«) ali odkrivanje nagajivih škrateljcev iz Oza (»Winkie«), katerih mrgoli v legendah celotnega britanskega in irskega otočja. Bogati orkestralni aranžmaji, kakršni vladajo na naslovni in obenem uvodni skladbi zagotavljajo epsko veličastje in vnašajo pridih svečanosti, medtem ko bo melodična fuzija simfoproga ter folk rocka s kančkom jazz rock fusiona všeč vsem ljubiteljem Stevea Hacketta, Anthonya Phillipsa in Iana Andersona. Razkošne vokalne harmonije so močnejše kot kdajkoli prej, tudi na račun ženskega spremljevalnega vokala, medtem, ko ne gre pozabiti, da sta Sjöblom in D'Virgilio fantastična pevca, ki kot člana tega banda večinoma opravljata inštrumentalne naloge. Gregoryeve kitarske solaže so 'za prste obliznit', medtem, ko D'Virgilo od svoje pridružitve Big Big Train ni tako strastno in dinamično mlatil bobnarske postavitve.
Odličnemu uvodu sledi nič manj ambiciozni »London Plane«. Slednji vsebuje izrazito melanholični uvod, ki vse do vključitvije violine močno spominja na Genesis iz druge polovice sedemdesetih, medtem ko bo kombiniranje melotrona, akustične kitare in godal, da o inteligentni in obenem strastni improvizacijski sekciji sploh ne govorimo, marsikoga spomnila na zgodnje King Crimson. No, za razliko od slednjih so Big Big Train veliki pozitivisti, ki kljub številnim melanholičnim aranžmajem redno vzdržujejo melodične refrene in pozitivitična sporočila. Poleg melanholike, romantike in nostalgije, ki so del marsikatere tipične, sentimentalne angleške duše je na skladbah kot je fenomenalni »Along the Ridgeway«, kjer navdušijo sakralno začinjena večglasja, mogoče začutiti tudi nekaj nadvse zabavne ritimične igrivosti, ki presega številne žanrske meje. Nekaj k 'starožitniškemu' simfoprog zvoku gotovo pripomorejo Mannersove Hammond orgle, ki idealno poživijo mogočne orkestralne aranžmaje, kompleksne kitarske pasaže in nostalgična večglasja. »Salisbury Giant« je kompleksen inštrumental s kraljevskimi orkestralnimi aranžmaji in vseprisotnim keltskim vzdušjem, ki tako rekoč idealno sovpada z naslovom te skladbe (oznaka za Stonehenge).
Magični »The Transit of Venus Across the Sun«, ki je posvečen tudi v naših krajih razširjenim običajem prazonovanja različnih solsticijev, bo z izjemnim orkestralnim uvodom navdušil vse ljubitelje The Moody Blues, klasičnih Genesis in zgodnjih King Crimson, medtem ko bodo eterična večglasja poslušalca popeljala na nepozabno ambientalno potovanje. Že prej omenjeni »Wassail«, ki se bo zagotovo uvrstil med redne Big Big Train koncertne standarde, je s svojim pompoznim refrenom eno izmed najbolj energičnih del na albumu, obenem pa vsebuje fenomenalni zaključni del. Sledi skladba »Winkie«, kar je obenem oznaka za pritlikavce, ki so se pojavili v 'Čarovniku iz Oza' ter obenem ameriški sleng za penis tako, da se je D'Virgilio gotovo valjal od smeha, ko je prvič slišal naslov te skladbe. Tu vnovič blesti Longdonov karizmatični vokal, medtem ko se narava skladbe spreminja iz sekunde v sekundo, vendar nikoli ne izgubi fokusa. Dvanajstminutni »Brooklands«, ki kar kipi od razkošnih aranžmajev in neobičajnih ritmičnih prehodov, je najbolj ambiciozno delo na »Folklore« in pravcata poslastica za prog gurmane, kjer se vseh osem glasbenikov izkaže na najboljši možni način. Zaključni posladek »Telling the Bees«, ki je prepojen s subtilnimi akustičnimi aranžmaji ter s toplino nabitimi Hammond orglami, pa z dvigujočim refrenom predstavlja prešeren, a obenem tudi nostalgičen zaključek albuma.
Eksperimentalno razpoloženi raziskovalci angleške folklore so s »Folklore« ustvarili novo mojstrovino, ki je morda celo najboljši Big Big Train album do zdaj. Eden izmed najbolj težko pričakovanih progresivnorockovskih albumov leta 2016 je izpolnil vsa pričakovanja, če jih že ni presegel. Brez vsakega dvoma je »Folklore« najbolj kompleksen in najbogatejši Big Big Train album, kar se tiče količine vloženih čustvev, nostalgičnih sporočil in raznolikih strasti. To pa je nekaj kar pred prihodom Longdona in ostalih inštrumentalnih odličnikov, ki so neizmerno obogatili ustvarjalni opus te čudovite skupine, sploh ni bili tako samoumevno. Za uživanje ob poslušanju ni potrebno, da je poslušalec ljubitelj staroangleškega folklornega izročila, vendar je zaželjeno, če želi začutiti album v vsej njegovi odličnosti.
na vrh