Fantje, ki so odraščali poslušajoč izročilo "grunge" zvoka, uživali v nebrzdanih potezah presunljivih glasbenih izzivov "odklopljencev" tipa Faith No More in/ali Living Colour, so uspeli iztržiti v svojih pogledih in doumevanju vrsto izraznosti, ki ni ravno vsakdanja za slovenski prostor. Osnova je čvrst ritmični "groove". Navita bas kitara, mestoma nafunkirana, debelo "penetrativnega" volumna, da bi lahko rezala skozi beton, poglablja in razširja čvrsto ritmično ogrodje bobnov. To je nekakšna osnova vseh Flyspoon skladb. Hipnotični ritem groove. Riffi so uperjeni v kreacijo masivnega zidu ozadja zvočne slike. V tonih je kitara silno skopa, tudi v sosledjih akordov. Glavna značilnost je njena rušilna drža. Uglasitev je nižja, riffi spuščeni, mnogokrat se izgubljajo akordi v "fade out" retoriki skozi namerno "osciloidno" škripanje, brnenje, hrumenje, žvenketanje... Distorzija in z njo ustvarjena zvočna masivnost, pa je nekako prignana do maksimuma ter zagotavlja neprebojen zid. Kitari sta dve in v tako nastavljeni distorziji, skozi "fade out" spuščenih (prosto-zvenečih) akordov namerno izkoriščata zvočne učinke oscilacij, ki tako poglabljajo črno atmosfero in zagotavljajo še večjo kompatibilnost z dinamično in silno aktivno ritem linijo skupine.
Vsa reč pa bi silno dolgočasila brez ustreznega vokala, saj bi postala predvidljiva in trivialna. Flyspoon namreč niso Red Sparowes, zato je vokal nujno potreben. Vokal je intoniran v nižjih do srednjih legah. Je kreator glavnine melodij v skladbah pri Flyspoon. Nosi prirojen talent za magnificiranje občutij, ki so vtkana v verze Flyspoon poezije. Vokal je tisti del Flyspoon energije, ki najbolj neposredno veže nase pozornost poslušalca. Obrača se kot veter. V različne smeri. Je povsem nepredvidljiv v svojih nakanah, oziroma po domače povedano, v izbiri osnovnih figur, skozi katere podaja informacije. Približki "Patton-izmov" ob tem vsekakor niso povsem izključeni. Izbruhi jeze, diziluzije, potrebe po kljubovanju, premagovanju strahov, vztrajanju, so poudarjeni prepričljivo, delujejo resnično in posledično prevzemajo pozornost. Če si dovolim kanček namerne bizarnosti, je Premužič torej pravi mali razžaloščeni in razočarani Morrison nove ere. Kemija je na mestu pri Flyspoon in kombinacija instrumentalne spremljave ter vokala v skladbi, kot je Bad Monkey, deluje še posebej vznemirljivo in do mere, v svoji privlačni nevsakdanjosti, tudi šokantno.
V produkciji bi bilo dobro v bodoče še nekoliko izpostaviti vokal, ki deluje na tem demu pretiho. Na tak način se ne uspe razviti superiornost vokala v celokupni zvočni sliki. Sicer je produkcija, za katero je poskrbela v celoti skupina sama, v preostalih gradnikih silno všečna. Surova in živa, natanko to kar naj bi Flyspoon v svoji biti tudi bili.
Flyspoon obenem ne skrivajo velikega talenta, vse avtentične glasbene ter izrazne privlačnosti, ki jo generira neizkrivljen ustvarjalni navdih. Ta predpogoj zdrave razvojne usmeritve, pa zagotavljajo ravno člani skupine, ki se nahajajo na isti ustvarjalni frekvenci in valovni dolžini. Zato delujejo skladbe tako resnično in prepričljivo. Flyspoon so atmosferični "groove" mračnjaki, ki vas bodo zazibali v globok ritmični sen in natresli morfija v žile. Demo "Flyspoon" je manifest osmih odličnih skladb, ki so jasni glasnik prepoznavne avtorske drže, obenem pa zagotovilo visoko energetske pretočnosti ter dinamike, ki sta rezultat idejne duhovitosti, ustvarjalne neomejenosti in sle po "svobodnjaški" artistični potrditvi! Na obzorju je torej nov avtentičen, nebrušen diamant, ki se razvija povsem samostojno in neodvisno. Prebija in preživlja se povsem sam na slovenskem prizorišču, kar dokazuje tudi izdaja tega prvega glasbenega dokumenta skupine v samozaložbi. Po slišanem lahko z veliko nestrpnostjo pričakujemo izid studijskega prvenca, obenem pa stisnemo pesti, da Flyspoon čim prej odkrije tuja založba in jih prepozna tujina. So namreč v sami špici, kot jo pozna danes tista svetovna alternativa v rocku, ki gradi na pristni šok terapiji surovega "groove" elementa.
na vrh