Ko se je prvič slišalo za nenavadno novico, pri najboljši možni veri ni bilo mogoče natančno ugotoviti kaj je člane angleških progrockovskih legend Yes pičilo, da so ponovno posneli njihov album iz leta 2011, »Fly From Here«, namesto, da bi se ukvarjali s produktivnejšimi in pametnejšimi stvarmi, denimo prebiranjem pravljic vnukom ter poletnim zalivanjem cvetače in paprik. Vse skupaj je skoraj popolna repriza že slišanega, vendar z dvema pomembnima razlikama; kanadskega pevca Benoita Davida je za to priložnost na glavnem vokalu zamenjal nekdanji član, cenjeni pevec ter producent Trevor Horn, kar je pomenilo nepričakovano, kratkotrajno združitev »Drama« (1980) postave, medtem ko je »Don't Take No For an Answer« stara-nova skladba, katere ni bilo na prvotni verziji »Fly From Here«.
Ta nepotrebna ideja je zrasla na 'zelniku' bobnarja Alana Whitea, ki si je zaželel kratkotrajne združitve »Drama« zasedbe, seveda brez osebne navzočnosti pokojnega baskitarskega genija Chrisa Squirea, vendar seveda s posnetki njegovih bas linij, spremljevalnih vokalov ter glavnega vokala na skladbi »The Man You Always Wanted Me to Be«. White je namreč želel slišati kako bi zvenele »Fly From Here« skladba v Hornovi vokalni interpretaciji.
Horn je še vedno imeniten pevec s specifično barvo glasu s kakršno je navduševal že v 'davnih časih', na Yes klasiki »Drama« ter v kratkem obdobju, ko sta s klaviaturskim veljakom Geoffom Downesom vodila uspešni art pop rock kolektiv The Buggles. Njegov vokal se je z leti le za malenkost znižal sicer pa je ševedno pravi 'gostoleči slavček', soroden originalnemu Yes pevcu Jonu Andersonu. Številne skladbe s Hornom, ki je v skladu s svojo barvo glasu priredil nekatere izvorne aranžmaje, izpadejo boljše kot z Davidom, še zlasti naslovna saga iz petih delov ter »Hour of Need«, ki je zdaj končno izšel v celoti, tako kot je bil prvotno zamišljen. Kitarski šampion Steve Howe, ki je v zadnjih letih vse manj inovativen, in Downes sta prav tako na novo posnela marsikatero kitarsko in klaviatursko sekcijo. Že omenjeni »Don't Take No For an Answer«, ki bi lahko bil povsem spodoben dosežek, pa uniči dejstvo, da je njegov glavni vokalist iz še nerazjasnjenih razlogov Howe, ki že leta 'slovi' kot obupen glavni pevec in tako je tudi tokrat.
»Fly From Here - Return Trip« je popolnoma odvečen projekt, pri katerem je edina večja posebnost Hornov še vedno zelo dobro ohranjen vokal zaradi česar uživa malenkostno kakovostno prednost v primerjavi s precej povprečnim izvirnikom. To sploh ni presenečenje, saj je bil Horn eden izmed osrednjih skladateljev večine »Fly From Here« kompozicij, ki so v demo verzijah nastale že v začetku osemdesetih za potencialni drugi album »Drama« era Yes, obenem pa so bile ustvarjene za njegov pevski pristop. Napredek v primerjavi z izvorno »Fly From Here« podobo je vseeno zaznaven in verjetno bo večina Yes privržecev zdaj raje posegla po 'nadgrajeni' verziji, če jih še kdaj prime želja po poslušanju tega povprečnega albuma v bogati Yes studijski zakladnici. Obenem pa se poraja vprašanje zakaj Yes niso že leta 2011 prepričali med večino privržencev precej priljubljenega Horna, da bi prispeval glavni vokal namesto ne preveč dobro sprejetega Davida, ki si tega gotovo ni zaslužil.
na vrh