"Fireangel" je šesti studijski album Nemcev. Zanimivo je to, da je skupina v obdobju med albumoma "Satanic Curses" (2007) in "Fireangel" ostala kar brez treh (izmed skupno petih) članov skupine. V skupini sta od prejšnje zasedbe tako ostala le še pevec Dimitri Liapakis ter kitarist Markus Pohl. Glede na dejstvo, da se je skupina obnovila in v presledku le dveh let izdala novi studijski album, je več kot očitno, da je vez med Pohlom in Liapakisom trenutno vitalnega pomena za Mystic Prophecy. Ne le, da se je skupina obnovila, od sebe je spravila nov fenomenalen studijski album. Človek bi se po pretresih upravičeno zbal, da je žrtvovana kemija, stabilnost, enovit fokus skupine. A vse prej kot to. Novi obrazi so v skupino prinesli prepotrebno novo svežino in kreativnost.
Glede na predvidljiv žanrski pristop skupine, je to dejstvo več kot dobrodošlo. Mystic Prophecy ostajajo ena tistih brezkompromisnih evro metalskih skupin, ki ohranjajo izredno agresivno držo, brez pompoznih harmoničnih tercetov ali melodično arenskih napevov. Ne. Zmagovite točke jim prinaša razbeljeno togotno suvanje dvojne bas boben stopalke, "Testamentovsko" obnašanje solistični eskapad obeh kitar, suveren, močan avotiratitven a neverjetno temačen melodično eksploziven in čist vokal Dimitrija Liapakisa, ki bo všeč širokemu rangu vokalistov, ki v čaščenju z lahkoto obsega davno pozabljene legende pevcev skupin a la Liege Lord na eni, kot tudi Impellitteri na drugi strani.
V čem je "Fireangel" v vsem dostojen naslednik albuma "Satanic Curses"? V neverjetno posrečenih refrenih, ki učinkujejo v poslušanju in odkrivanju vrhuncev vzdušja, katere skupina dosega v skladbah ravno na točkah refrenov. Ti niso pocukrani, pač pa imajo Mystic Prophecy svoje zobe vseskozi režeče uperjene in zavesa mračne atmosfere niti za hip ne popusti v svojem debelem pregrinjalu preko tega albuma. Že samo v otvoritveni Across The Gates Of Hell, pa naprej v Demons Blood, je presenečenje veliko, saj skladbi v kvalitativni podobi med seboj ne odstopata, glavico na žebljico pa pribije We Kill You Die refren, ki je eden najimpozantnejših na tem albumu. Prvi trije komadi te hitro posrkajo v žlahtni power metal vrtinec, s Father Save Me, pa se vetrovi za nekaj minut blago umirijo, a tudi potem skupina še naprej ohranja kompaktno izpiljenost in komponistično dovršenost tega albuma. Tako držijo v nenehni visoko dinamični šah mat poziciji poslušalca in tudi ko je najbolj potrebno, da poslušalca ohranijo pod svojim urokom, pritisnejo še zadnjič na plin. To je prav ob koncu z Gods Of War in novem, izstopajočem antemu tega albuma, ki je vtkan znotraj popadljivega refrena. Nemara pokažejo fantje kanček mehkega srca ravno v zaključni Forever Betrayed, saj ta nosi največ tiste nalezljive evro melodičnosti, ki bi jo sicer od Evropskega benda pričakovali več na albumu. Ravno v tem atributu delne negacije evropskega power metal porekla, leži ključ do velike zanimivosti skupine Mystic Prophecy.
Novi album "Fireangel", ni le potrditev, da so Mystic Prophecy prestali veliko rokado v spremembi zasedbe, pač pa ohranja tradicijo, moč in veliko znanje skupine, da izdaja odlične albume. Riffi so sveži, fokus doseganja cilja skupine jedrnat in jasen, to pa prinaša z novim albumom hkrati tudi nadgradnjo lastne biti v evolutivnem koraku, pa čeravno, po šestem studijskem albumu, le še za milimeter. Produkcijsko albumu kot je "Fireangel" v surovo upepeljujoči živosti ne moreš ničesar več dodati, ne odvzeti. Zvok je perfekten in ponuja izredno tradicionalno metalsko sladostrastje za slehernega med vami, ki zahteva album s pravšnjimi odmerki agresije, melodičnosti in drama teatra, seveda v čvrsti navezi z visoko kvalitativno eksekucijo vseh njegovih osnovnih gradnikov! Brez dlake na jeziku povem, da je "Fireangel" eden izmed ožjih kandidatov za naj album leta 2009, v žanru tradicionalnega heavy metal pristopa!
na vrh