»Fire of Unknown Origin« je bil osmi studijski album ameriških mojstrov progresivno usmerjenega trdega rocka in prefinjenih oblik težkega metala Blue Öyster Cult, kateri so se v tej fazi svoje kariere nahajali v precejšnjem komercialnem zdrsu, saj sta bila prejšnja dva studijska dosežka, sicer odlična in med privrženci še danes priljubljena »Mirrors« (1979) in »Cultösaurus Erectus (1980) v prodajnem smislu precej neuspešna. »Fire of Unknown Origin« je predstavljal nenaden preobrat nazaj proti vrhovom radijskih lestvic, saj jim je nepričakovano navrgel mega hit v obliki legendarne klasike »Burnin' For You«, še danes enega njihovih najbolj slavljenih skladateljskih dosežkov.
To je bil po »Cultösaurus Erectus« drugi BÖC album, katerega je produciral kultni producent Martin Birch (Black Sabbath, Deep Purple, Iron Maiden, Fleetwood Mac), kar se mu pozna na zaznavno bolj surovem zvoku od večine dotedanjih Blue Öyster Cult studijskih dosežkov. Slogovno je »Fire of Unknown Origin« predstavljal nadaljevanje njihovega zmagovitega recepta tkanja udarnih in pogostokrat epskih trdo rockerskih antemov z inteligentnimi besedili s tem, da je vseboval še večjo dozo sofisticiranih sintetizatorskih aranžmajev v primerjavi s predhodnimi dosežki. Klaviaturist Allen Lanier je dokončno odprl duri sintetizatorski tehnologiji zgodnjih osemdesetih in z nekoliko bolj elektronskim zvokom posledično omogočil legendarni skupini bolj moderno podobo, ki je bila v koraku s časom. Številne skladbe na albumu bi po prvotnih načrtih morale iziti na glasbenem zapisu za kultni animirani film Heavy Metal, vendar se je na njem na koncu znašel samo »Veteran Of Psychic Wars«, kar je škoda, saj se nekatere stvaritve kot sta denimo »Heavy Metal: The Black and Silver« ter »Vengeance (The Pact)« z besedili tematsko dotikajo omenjenega filma.
Naslovna skladba predstavlja udarno trdo rockersko otvoritev s številnimi sofisticiranimi sintetizatorskimi vložki, epskimi kitarskimi harmonijami in (kot ponavadi) arogantno razpoloženim ritem kitaristom Ericom Bloomon na glavnem vokalu. Slednji se še posebno izkaže v mogočnem refrenu, ki do vrelišča popelje na splošno skrivnostno in melodramatično atmosfero te BÖC klasike. Konspirativno besedilo o 'ognju neznanega izvora, ki s seboj odpelje protagonistovo dekle' je prispevala Lanierjeva tedanja družica, znana ameriška pesnica in glasbenica Patti Smith. Zanimivo, da se je Eric na tem albumu izkazal samo v pevski vlogi ter odigral nekaj bas kitarskih linij na »Heavy Metal: The Black and Silver«, medtem ko je vse kitarske delnice odigral glavni kitarist/pevec Donald 'Buck Dharma' Roeser, ki je bil s svojim melodičnim pevskim pristopom najbolj zaslužen za največji hit na »Fire of Unknown Origin«.
To je bil seveda že prej omenjeni single »Burnin' For You«, ena izmed tistih nepozabnih stvaritev težkega rocka, ki bo za vekomaj prestala vse izzive časa in katera se je uvrstila ob bok takšnim BÖC hit klasikam kot sta »Don't Fear The Ripper« ter »Godzilla«. Ob tem je zanimivo, da gre v bistvu za še najmanj metalsko obarvano stvaritev na albumu, saj je na njem poleg udarnih trdo rockerskih rifov mogoče zaznati tudi elemente AOR-a in celo reggaeja. Zmagoviti recept te brezčasne klasike se skriva predvsem v Buckovi fenomenalni pevski predstavi, katera doživi triumf v epskem refrenu, medtem ko kitarskemu velemojstru poleg njegovih neukročenih kitarskih pasaž družbo delajo mogočne, zborovsko obarvane spremljevalnih harmonije, brezkompromisni bobnarski prehodi in subtilni reggae ritmi. Pa še nekaj zanimivih, če že ne bizarnih podrobnosti o tem zimzelenu; »Burning For You« se je znašel na črnem seznamu tistih 'nevarnih' skladb, katere je ameriška vlada prepovedala predvajati po še vedno v konspirativne teorije zavitem terorističnem napadu 11. septembra 2001, medtem ko so ga v svoji karieri priredili tako slogovno različni izvajalci kot so bili Iced Earth in Lisa Marie Presley. Buck je »Burnin' For You« sicer napisal v sodelovanju z dolgoletnim sodelavcem, piscem besedil in glasbenim kritikom Richardom Meltzerjem in je bila prvotno zamišljena za njegov solo prvenec »Flat Out (1982), vendar je zaradi želje preostalih članov skupine na srečo sprejel drugačno odločitev.
S tem pa odličnih stvaritev na »Fire of Unknown Origin« še zdaleč ni bilo konec. Ravno nasprotno. Znanstveno fantastična epopeja »Veteran Of The Psychic Wars« pri kateri je z besedilom sodeloval dolgoletni sodelavec skupine, legendarni britanski pisatelj Michael Moorcock, znan po nekaterih največjih književnih mojstrovinah na področju znanstvene fantastike in fantazije, še danes predstavlja uresničitev mokrih sanj za slehernega ljubitelja epskega težkega metala. Fraza 'veteran tisočerih psihičnih vojn' pravzaprav izvira iz Hawkwind standarda »Standing On The Edge«, kateri se nahaja na kultnem albumu »Warrior On The Edge Of Time« (1975) ter se nanaša na priljubljen Moorcockov lik z imenom Eternal Champion. To ni prav nobeno presenečenje, glede na to, da je Moorcock sodeloval pri obeh klasikah. Glavna 'zvezdnika' tega epskega zimzelena sta tokrat Lanier in Bloom. Z vsemi žavbami namazani klaviaturist s polaganjem eteričnih tekstur poskrbi za pristno futuristično atmosfero, katera je podprta z bojevniškimi ritmi, ki asociirajo na vojaški marš, medtem ko gospod Bloom briljira z epsko pevsko predstavo. Med 'vesoljskimi' valovanji sintetizatorskih tekstur se ves čas pretakajo Buckovske melanholične kitarske pasaže, katere še stopnjujejo mogočno vzdušje, ko si ni težko predstavljati 'večnega šampiona', ki je po vseh stoletjih nenehnih bitk in vedno novih (re)inkarnacij v različnih telesih, časovnih obdobjih in dimenzijah na robu gneva.
Na »Sole Survivor«, kjer pred mikrofonom, tako kot na levjem deležu »Fire of Unknown Origin« skladb, vnovič poveljuje čemerno razpoloženi Bloom, so na premeten način v glavnem refrenu uporabili ženske spremljevalne vokalne harmonije in tako poskrbeli za kar se da melodramatičen ambientalni efekt te imenitne stvaritve v kateri ne primanjkuje inteligentnih Buckovih kitarskih variacij. »Heavy Metal: The Black And Silver« je v skladu s svojim naslovom epski težko metalski antem z nabrušeno kitarsko frazo v ospredju in buditeljskim refrenom, ki je namenjen predvsem temu, da na koncertih na noge dvigne vse v črno usnje odete dolgolasce in potisne njihove roke visoko v zrak. Tako kot je bilo to v njihovi tradiciji je 'gromovnik' Eric Bloom glavno vokalno žezlo vselej prevzemal na trših stvaritvah, medtem ko je pri mehkejših in bolj sofisticiranih melodijah ta čast pripadla 'večnemu romantiku' Bucku.
»Vengeance (The Pact)« je ena najtrših stvaritev v celotni BÖC karieri. Na račun zmagoslavnega refrena, vsesplošnega epskega vzdušja, udarnih, a melodičnih kitarskih pasaž in fantazijskega besedila je tako rekoč prototip tega kar so kasneje glasbeni kritiki, predvsem po zaslugi skupin kot so bili Helloween in Gamma Ray, poimenovali power metal. V tej skladbi je najbolj zanimiva nenadna sprememba tempa in prehod iz epsko-melodične v nekoliko bolj brutalno sekcijo s poudarjenim bobnarskim stampedom in razkačenim pevskim pristopom 'agenta s črnimi očali'. To pot je Ericu pri zmagoslavnih vokalnih harmonijah uspešno pomagal basist Joe Bouchard. Solidni trdi rocker »After Dark« na katerem vnovič zavlada mračna oziroma skrivnostna atmosfera se odpre z rožljajočo bas kitarsko linijo in s tenkočutnimi kitarskimi pasažami, medtem ko Ericov vokal zlasti v mogočnem refrenu uspešno stopnjuje napeto dramo. Igrivi sintetizatorski vložki se na duhovit način prepletajo z inteligentnimi kitarskimi variacijami ter uspešno povezujejo osrednjo melodijo.
»Joan Crawford«, ki se z besedilom nanaša na vrnitev znane ameriške filmske igralke Joan Crawford (njena zadnja vloga na velikem ekranu je bila v znanstveno fantastični grozljivki Trog, 1970), pravzaprav na njeno nenadno vstajenje iz groba ter knjigo Mommie Dearest, je bila še ena BÖC klasika na tem albumu. Melodramatični otvoritvi na klavirju sledi prehod v energično sekcijo, kateri tempo narekuje udaren kitarski rif, medtem ko vrhunec predstavlja epski in nekoliko srhljiv refren s pomočjo katerega uspešno ustvarijo atmosfero črno-bele grozljivke, da se vmesnih efektov telefonskega zvonjenja in 'zombijevega' šepetanja niti ne omenja. »Don't Turn Your Back«, kjer pevsko štafeto po 'dolgem času' prevzame Buck Dharma, s svojo skrivnostno atmosfero predstavlja zanimiv zaključek albuma, saj gre za skladbo z izjemno sofisticiranimi sintetizatorskimi aranžmaji, odebeljeno bas linijo in s poudarjenim melodičnim refrenom, kakršnega se ponavadi pričakuje od Bucka. Poleg tega se slednjemu posreči znotraj stkati tudi eno izmed njegovih najboljših kitarskih solaž na albumu.
»Fire of Unknown Origin« je bil kronski dragulj na vrhu Kronosovega srpa mojstrov sofisticiranih variacij težkega rocka in čuvarjev konspirativnih teorij, zato ni presenečenje, da je med privrženci še dandanes eden njihovih najbolj priljubljenih dosežkov. Žal je bil »Fire of Unkown Origin«, ki je poleg izborne glasbene vsebine vsaj delček svojega velikega uspeha dolgoval tudi odlični naslovnici s trumo tetoviranih in s kapucami ovenčanih pripadnikov fikcijskega 'kulta modre ostrige' (slednja je vidna v njihovih rokah) tudi poslednji album originalne BÖC zasedbe, saj so med turnejo leta 1981 odpustili bobnarja Alberta Boucharda, katerega je za kratek čas zamenjal Rick Downey, njihov nekdanji svetlobni tehnik.
na vrh