Obduction so danes tako res bližje širšemu spektru poslušalstva in komercialno bolj dostopni širši publiki, a to ne pomeni, da so zaradi tega kaj manj kvalitetnejši. Album Fingerprint za seboj pušča deset unikatnih prstnih odtisov v obliki desetih pestrih avtorskih komadov. Čeprav so štirje odtisi - Dilemma, Metaphor, Sara in One Moment - starejšega datuma, saj so se nahajali že na Peephole Into Emotions, so pomlajeni, dodano pa jim je nekaj presenetljivih novosti. Tako se že poznanim uvodnim riffom v Dilemma pridruži saksofon, kar sprva predstavlja manjši šok, a se sčasoma izkaže za odlično potezo. Obduction na Fingerprint dokazujejo glasbeni napredek in razvoj, pestra je že raba različnih inštrumentov, saj nas že v odlični Keep Them Enemies popelje basist Gašper Gantar z igranjem na didgeridoo. V nadaljevanju nas dekle in fantje popeljejo na čustveno potovanje pestrih, razgibanih in dinamičnih komadov, ki so jim vdihnili svoje življenje in ga prav vsaka skladba diha po svoje. Mojca komadov vnaša fantastično vokalno ekspresijo, zna biti agresivna, melodična, zasanjana, čustvena, vokalna moč pa ne pojenja niti za trenutek. Fenomenalen je prenos besedil, ki se dotikajo življenjskih tem v glasbo, saj so interpretirana tako kot je treba, prav vsaka vokalna linija je hudo nalezljiva in si jo zapomniš v trenutku. Nepozaben duet pa v Human Mojca odpoje s Sherotom iz Leaf Fat. Obduction pa blestijo tudi inštrumentalno. Če je primerjava s kakšnimi Guano Apes ali Skunk Anansie še na mestu zaradi podobnosti Mojčinega vokala Sandri Nasic ali Skin, pa podobnost pade na inštrumentalni ravni, še kako se namreč pozna, da je inštrumentalna četverka sestavljena iz samih prekaljenih glasbenih mačkov. Prav vsi komadi so tako strukturno kot aranžersko sestavljeni mojstrsko, saj so polni nihanj med hitrejšimi, agresivnejšimi napadi in mirnejšimi, melanholičnimi deli, ki se med seboj izvrstno ujemajo in nadgrajujejo eni druge. Kitare dvojca Mirko/Dalibor so izredno domiselne in imajo hudičevo dober "flow". Fanta tako odžagata vse od težkometalno močnih riffov, do občasno skoraj bluesy linij pa vse do fantastično odsweepanih solaž, svoje pa doda še Peter Dekleva (Srečna mladina) z odlično gostujočo solažo na White. Rušilna pa je tudi ritem sekcija; Gantar je glavni nosilec fantastičnih bas linij in odličnega groova, skupaj z izrednim bobnanjem Gorana Ristića pa gotovo tvorita eno boljših ritem sekcij ta hip pri nas.
Obduction s Fingerprint predstavljajo enega vrhuncev alternativne rock/metal scene pri nas. Če je bil EP lepa popestritev glasbene scene pa je Fingeprint dokaz, da Obduction na njej puščajo izredno močno sled!
na vrh