Broken Arrow so tisti brežiški fantje, ki se nekje od leta 2005 trudijo samoniklo glasbeno rasti in razvijati. Od vsega začetka jih krasi izjemno sožitje in bratstvo! Skupina je že s prvimi demo posnetki nakazala, da jo zanimajo iztočnice rock glasbe z močno melodično opornico. V iztočnih točkah so bili Broken Arrow nalezljivo pomlajena variacija nadebudne hard rock zasedbe, ki je črpala od Bon Jovi na eni strani, na drugi pa znala potrkati na srca ljubiteljev »slovenske hard rockerske folklore« po principu glasbeno značajskih receptur Šank Rock in Chateau. Vendar je vseskozi jasno, da so Broken Arrow povsem svoja zgodba, kakršne na slovenskem še n bilo. Pomembna ugotovitev je tudi ta, da je album »Feel the Arrow« dejstvo, kakršna se trumoma porajajo skozi dekade na Švedskem. Tam so dobesedno obsedeni z izdajami albumov zabeljenimi z jasno profilirano estetiko AORovsko zveneče retro-melodičnosti.
Od začetkov skupine je minilo kar nekaj let. Z leti pa so zoreli aranžmaji. Nekatere skladbe na demo posnetkih, ki so nakazovale velik razvojni potencial skupine, je zasedba z zorenjem prerasla, zato so izpadli iz izbora za vključitev na prvenec. No in »Feel the Arrow«, prvi pravi dolgometražni studijski dokument skupine, je že na samem startu izdelek, na katerega so Broken Arrow lahko zelo ponosni. Na tem izdelku lahko v prihodnje neobremenjeno pilijo ter zdravo razvijajo svoj avtorki glasbeni pečat, saj jim je uspelo že v začetku, navkljub nekaterim zapakiranim glasbenim vplivom, definirati prepoznavni glasbeni karakter. Le ta pa upajmo, da bo postal v prihodnje še avtorsko nadgrajen, poglobljen in izrazno še bolj definiran! Vse to potrjuje spoznanje, da so Broken Arrow skupina z izrednim razvojnim potencialom.
In zakaj bi bili Broken Arow bolj posebni od drugih žanrsko sorodnih zasedb novega hard rock vala na Slovenskem? Od vse falange mladih slovenskih zasedb, ki se preizkušajo v hard rocku, nosijo prav Broken Arrow redko vzporednico s svetovno zapuščino AOR glasbe. Po tem kar ponuja albuma »Feel the Arrow« so Broken Arrow v tem trenutku pravzaprav edini izmed »novega vala hard rock« zasedb na slovenskem, ki s svojim glasbenim karakterjem kredibilno opravičujejo to žanrsko oznako, kar je zagotovo laskava popotnica.
Broken Arrow so vselej gojili izdelan in prirojen občutek za združevanje rockovske potence in izrazitega melodičnega obuvala s katerim so vselej imenitno barvali svoje kompozicije. Prav »Feel the Arrow« je v procesu postopnega artističnega razvoja in rasti skupine skozi prvih osem let obstoja, v tej karakteristiki, glede na primerjave z izdanimi demo posnetki, absolutna nadgradnja. Skupina je našla na prvencu pravšnjo sredinsko lego, kjer v medsebojnem dialogu enakovredno sobivajo kitarske fraze in pregrinjala klaviatur z močno opornico temelječo na rabi sintetizatorske zvočne konture osemdesetih. Obenem pa že uvodna Tonight We Rock And Roll poudarja posebnost, ki je obče znana popotnica aranžiranja mednarodnih AOR rock zasedb ob pamtiveka, pa redka vrlina rabe tega elementa s strani slovenskih rockovskih zasedb. Broken Arrow namreč učinkovito oplajajo atmosfero v refrenskih napevih z introdukcijo okusnih zborovskih spremljevalnih vokalnih harmonij, kar poglablja grabežljivo bombastiko tega albuma. To je tudi ena od osnovnih zahtev zdravega učinkovanja AOR glasbe. Have A Little Love preseneča, saj potegne v predrefrenu in refrenu stilsko na Toto, pri tem pa ni težko reči tudi za refren te skladbe, da skuša retrozvočno slediti nekaterim točkam »Toto meets Mecca« diskografije, ki občutno diše po AOR aranžiranju (srednja osemdeseta).
Tudi balada Can't Tell If You Know uspešno prebrodi vse potencialne pasti in zanke lovljenja v generičnost in občutja plitkosti. Matjaž Predanič se kot interpret odlično znajde tudi v baladnih stvaritvah. In ko obvelja ugotovitev, da je balada vse hvale vredna stvaritev na poljubnem melodičnem rock / AOR albumu, potem je to izkazilo, o velikem talentu aranžiranja ciljne skupine, v našem primeru Broken Arrow. Skladba Hold Me Tight nosi presunljivi »Foreignerski« uvodni del, kot tudi sam razvoj kitice pred atmosferičnim krešendom v nalezljivem refrenskem napevu.
Predvsem so prepričljivi trenutki albumi tisti, ki so izpeljani v srednje hitrem tempu. V teh skladbah je namreč barvanje gradnikov izbrane konstrukcije aranžmajev še posebej izdatno atmosferično poglobljeno in kontrastirano. To so skladbe Holdin' On, z izjemno nalezljivim refrenskim napevom ter malo kasneje ena najboljših skladb albuma kar se strukture kitica-predrefren-refren tiče in zagotovo vrhunec »Feel the Arrow« albuma, udarna pol balada Wings Of An Angel. V teh karakteristikah ji pride naravnost ob bok tudi skladba Crying In Shadows, ki velja za skladbo albuma, katera se je najbolj učinkujoče nalezla AOR karakteristik in bi brez težav prenesla vključitev na poljubni studijski album Broken Arrow sodobnikov s skandinavskega konca planeta (Bad Habit, Grand Design, Work Of Art,…) .
Potem pa imamo dve skladbi »porednici«. Recimo naravnost, da sta to tisti z »bad ass« značajem! To je V8 Serenade, še bolj »nesramno« pa učinkuje glamersko zašiljena in s kravjim zvoncem podkrepljena Feels Allright. Lahko rečemo, da je tu v idejnih rešitvah zelo ugodno prenesene nekaj The Kiss retorike iz obdobja albuma »Crazy Nights«.
Posebnež albuma pa je definitivno skladba Give Me Your Love Tonight. Čeprav nosi skoraj Whitesnakeovski naslov, gre za šegavo norčavi rock 'n' roll manifest spretno oblečen v šegavost tovrstnega načina komponiranja zasedbe Queen. Skladba ima le eno pomanjkljivost. V dveh minutah se v njej zgodi prav vse kar se mora zgoditi. Skladba pa meri v dolžino skoraj šest minut in je celo najdaljša skladba albuma, kar je svojstven paradoks.
Na albumu je posebnež tudi zaključna Fight Fire With Fire. Kot namiguje že naslov skladbe sam, leži sakldba pretežno na rabi molov. Je najbolj mračna skladba aluma, in v njej prihaja do izraza skozi vodilno kitarsko frazo tudi nekaj metal retorike. Ob tem velja izpostaviti odlično delo obeh kitaristov, ki sed mojstrsko dopolnjujeta tudi v izmenjavi akrobacij vtkanih v kitarske solaže.
Matjaž Predanič potegne občasno v interpretaciji vokalov (v blagem odmerku) na Bona Jona Jovija, tako da občutki na albumu vzbujajo nekatere asociacije z Bon Jovi. Tudi stilsko, na kar opozori otvoritvena Tonight We Rock 'N' Roll. Obenem je hipoma jasno izpostavljena težnja skupine po organski in pristni zvočnosti. Kitarske fraze, ki so v tej skladbi jasno izpostavljene, umerja poudarjena raba klavirja, kot tudi toplega »Hammond like« zvoka klaviatur, čemur poveljuje dominantni in melodično izdelani avtorativni vokal Matjaža Predaniča, skladba pa doživlja pričakovani atmosferični krešendo v refrenskem napevu, kjer se vokalu pridružijo okusne vokalne harmonije. V tem so Broken Arrow že v samem startu opravili zrelostni preizkus z veliko odliko.
Besedila pa so zgodba o razvratu, o preganjanju žensk, o žuranju, o ježi jeklenih cestnih konjičkov, skratka »bad ass« filozofija (zlasti skladba Hit the Stret), ki se prilega k značajskim karakteristikam zvoka in sloga skupine! Nekaj je tiste neizogibne naivnost v skladbah, ki so ljubezensko izpovedne, a brez tega pač ne gre.Broken Arrow v tem nikakro niso osamljeni na planetu. Verzi pa so sicer zelo dobro oddelani v rabi angleščine.
Album nosi retro zvočni sentiment, kar ga smiselno veže z skandinavskim novim valom izvajalcev, ki se preizkušajo v melodičnem rocku in AOR revitalizmu. To je velik kompliment in dodatno izkazilo ne le o glasbenih posebnostih Broken Arrow (v okviru slo0venske rockovske scene), pač pa o izjemnem prebojnem potencialu te talentirane mlade skupine, da naredi pečat tudi na mednarodnem prizorišču. Fantje? Menim, da ste zreli, da preizkusite svojo srečo pri vodilnih tujih založbah, ko boste ustvarjali naslednik izredno lepemu studijskem u prvencu »Feel the Arrow«, kot je denimo italijanska Frontiers Records. Odlični prvenec vam kredibilno odpira vrata za tovrstna dejanja! Srečno!
Po zasedbah Šank rock, Chateau, Rdeči baron itn… so Brežičani Broken Arrow z izdajo studijskega prvenca »Feel the Arrow« prevzeli plamenico slovenskega melodičnega hard rock in AOR izročila v svoje roke ter ponesli v nove čase, kot kredibilni glasniki nove generacije tovrstnega glasbenega izrazoslovja na slovenskem. Upajmo, da se jim v kratkem priključi še kakšna nova nadebudna slovenska zasedba.
na vrh