Že tretje leto zapored nas navdušuje kombinacija treh vrhunskih slovenskih glasbenikov, ki ji poveljuje vsestranski glasbeni izvedenec za pihala Vasko Atanasovski. Zbrani pod ime Vasko Atanasovski Trio. Tu je torej že drugi studijski album tria imenovan »Feel«.
Eno je šola in eno je šolski dril, drugo pa je moč prelivanja idej, ki se rojevajo v glavi, kar se da avtentično v glasbeni zapis. To je garant unikatne art podobe, ki jo poseduje vsebina tvojih avtorskih del! Tega ne poseduje vsakdo. In to je ločnica med dobrimi in vrhunskimi glasbeniki. Vasko sodi torej v kategorijo slednjih in o tem niti ni vredno izgubljati mnogo besed. Da je izredno močan in doumljiv komponist ter aranžer, je dokazal na preteklih delih in v kombinaciji različnih projektov, tako v vodilnih, kot stranskih (gostujočih) glasbenih vlogah. Kamorkoli se vključi, je generator glasbene spremembe, tako imenovani motor nenehne spremembe, v pomikanju letvice glasbene izzivalnosti na višji artistično izpovedni nivo. Tipični primer tega dejstva je Vaskovo nedavno gostovanje na prvencu zasedbe Bard
»Feel« je logično nadaljevanje zgodbe s prvenca »Come To Me« (2012). Še naprej vzdržuje na moč učinkovito eklektično mineštro mnogoterega žanrskega stapljanja, ki je za trio vstopni vizum do polja velike glasbene izvirnosti. Rezultat tega je izredna glasbena zmes, ki neverjetno spretno krmari po tanki navidezni črti med izzivalnostjo glasbenega eksperimenta ter formo predvidljive melodične spevnosti.
Remembering je surfovsko zapeljana šegava otvoritvena točka albuma. Moment hudomušja, kot tudi lucidnosti, poglablja zlasti Vaskova vodilna melodija na saksofonu, skladba pa postane ušesom »še prijaznejša«, ko se vključi vanjo sam Vaskov vokal. Skladba je energični uvodni marš, idealen za odpiranje koncertnih večerov. Tako kot na predhodnem albumu, srečamo tudi na novem »Feel« skladbe, ki so lahko popolnoma instrumentalne ter večinoma skladbe, v katerih preizkusi Vasko petje v angleškem, srbo-hrvaškem in slovenskem jeziku. Skladba Nema više ničeg, ali kasneje U valovima, tako v svojem pra-bistvu nostalgično opomni na čase davnih dni bogate jugoslovanske rockovske kulture in evocira nekatere trenutke, ki bodo blizu tako ljubiteljem del draga Mlinarca na eni strani, kot celo zasedbi Time (U valovima). Seveda pa je raba pihal tisti glasbeni element, ki je osnovni iniciator unikatnega značaja glasbene prepoznavnosti tria.
Novi album potrjuje enkrat več spoznanje, da so emocije in strasti optimalno magnificirane v rabi srbohrvaščine in slovenščine. Sporočila mnogo bolje vžigajo, mnogo bolje učinkujejo v rabi obeh slovanskih jezikov, kot pri rabi angleščine zato menim, da angleščine nikakor ne gre pogrešati, v kolikor se Vasko kdaj odloči, da se je bo v poeziji odkrižal. Glede na geografsko poreklo v kateri se razvija specifična melodičnost tria je sočnost slovanskih jezikov v rabi namreč optimalna. Skladba I Love you, podložena s polka ritmom ter tradicionalnim ruskim motivom mojstrsko skrižanim z elementi jazza, je pravzaprav predelana verzija skladbe Volim te iz prvenca »Come To Me« in je v smislu učinkovanja sporočilnosti verzov izgubila v prenovljeni različici del izpovedne vedrine in pestrosti.
Po drugi plati pa je Izbira »trojezičnosti« kar logična iztočnica za internacionalni renome Vaska Atanasovskega. Dejstvo je, da se to skupino obvezno posluša v živo, saj je takrat njen izpovedni domet najmočnejši. In ker se Vasko Atanasovski Trio potikajo po koncertnih odrih celotnega globusa, je še kako dobrodošlo, da spotoma ušpičijo kakšno v angleščini odpeto glasbeno vižo, ki je pač globalno razumljiva, kar jim nemara še dodatno odpre duri pri prebijanju na mednarodno glasbeno prizorišče.
Skladba Baby poseduje učinkovito zmes prvin alternativnega rocka in jazza, Vasko pa z vokalno predstavo evocira hkrati občutja lucidnosti, kot tudi na drugi strani dotik drame, ki sicer blago potuhnjeno bdi vseskozi v ozadju razpoloženjske kulise. Če ostanimo za hip pri skladbah, kjer veji piš alternativne rockovske vsebine, je malo kasneje na album uvrščena skladba I've Hated You, kjer iztisne vokal Vaska še več možatosti in zlasti zavoljo preproste štiri-akordne linije v spremljavi kitare, evocira razpoloženja komercialno uspešnih glasbenih trenutkov Iggy Popa. Ta skladba nosi potencial, da preraste v koncertni favorit ljubiteljev tria!
Seveda je album konkretno obtežen tudi s tradicionalnim melosem Balkana. Kar nekaj pošteno urezanih arabesk se prikrade v ornamente improvizacije, kar je eden temeljev izjemne glasbene okusnosti, kot tudi prešernega špas teatra, ki jo premore v skupnem seštevku samonikla drža tria.
Enega absolutnih odklonov albuma predstavlja tudi skladba Hubljeva roža, ki ji lahko rečemo, da je nadaljevanka skladbe Hubljev ples, s prejšnjega studijskega albuma skupine. Ta skladba je zapeljana v maniri neoklasicizma, kot le redko katera v preostalem naboru skladb. Karikirano povzeto bi Jethro Tull nikdar ne posneli predelave Bachove Bouree, če bi Ian Anderson dobil podoben navdih za skladbo takšen instrumental leta 1969, da ga vključi na famozni Jethro Tull album »Stand Up«. Hubljeva roža je izredna kompozicija, ki ji poveljuje tankočutna senzibilnost flavte. Ena najlepših skladb albuma »Feel«. Drugi večji odklon pa se nahaja tik pred koncem albuma, ko naleti poslušalec na več kot 12 minutno eksperimentalno kompozicijo In The Land Of Machine. Uvodoma sta temeljna gradnika kulise vzdušja odločni ritemski diktat Dejanove kitare (brez rabe trzalice), ko tudi prebrisana izkoriščenost tolkal Marjana Staniča, ki v ozadju evocirajo teatralnost oglašanja strojev. Skladba se razvija v genialnem duhu nepredvidljive spontanosti. To je tisto po kar pride zahtevnejši glasbeni gurman, ko prebere imena visoke glasbene reputacije, ki stojijo za triom! Skupina povzame namreč prav v tej skladbi pravo esenco elementarnosti svojega lika in dela. Stasa in glasa. Pravzaprav dobimo v tej skaldbi takojčen odgovor zakaj se album imenuje »Feel«! Ta skladba je »usekano« raziskujoča glasbena avantura, ki pa je v svojem eksperimentalizmu hkrati tudi mračno zapeljana. Mračna kot je lahko le dežela strojev. Točka albuma z največjim deležem eksperimentalnega svobodnjaštva, ki daje hkrati tudi potrditev izrednega kemičnega učinkovanja v navezovanju glasbenih inputov trojice Atanasovski-Lapanja-Stanič, v kateri vlada velika moč zaznavanja!
Zmes radoživo šegave potentne nebrzdanosti v kompaktneje definiranih kompozicijah in dražljivih potez glasbeno eksperimentalne izzivalnosti zahtevnejših točk albuma, vzdržuje preko albuma izredno ravnovesje, kar je bilo prepoznano tudi na prvencu zasedbe! Navkljub temu daje album »Feel« zavoljo posameznih točk, ki se stilsko odklanjajo generalni občutek, da gre za album, ki deluje kanček bolj sofisticirano in intimneje glede na studijski predhodnik.
»Feel« je album izredne glasbene iskrenosti, unikatno izrazne pronicljivosti, zrcalo poguma v nebrzdanem ubiranju šegavih glasbenih potez, sle po samo-izzivanju kreativnosti v umetnikih in pa zlasti užitku interpretacije. Slednja odzvanja preko albuma, kot bi odigrali Vasko Atanasovski Trio v studiu pravi pravcati koncert. Torej odzvanja album »Feel« živo in dinamično grabežljivo kar se da. Album, kjer se stereotipi hipoma razblinijo in zlijejo v značaj otipljive glasbene substance polnokrvne eklektičnosti!
na vrh