Gorenjska, oziroma natančneje kranjska glasbena scena je bila vedno močno, predvsem v alternativnih glasbenih žanrih in še bolj v metalu. Na območju severno od prestolnice so s svojim delovanjem na primer začeli veterani ex-yu thrasha Sarcasm, razcvet z mladimi bendi pa gorenjska prestolnica doživlja tudi v zadnjih nekaj letih. Eni izmed takih mladcev so kranjski death metalci Armaroth, ki so se na sceno zavihteli z demo albumom Burning Execution (2010), ki so ga letos poleti nadgradili z malo ploščo False Vision.
Zasedba, ki je pravkar praznovala peto obletnico svojega obstoja nas z uvodom False Vision pahne naravnost v srž tematike EPja, ki se dotika še kako aktualnih tem človeškega pohlepa, izprijenosti moderne ekonomije in politike, povampirjenosti kapitalističnih lobijev in medijske manipulacije (predvsem slednjega se s svojo izjemno psihoanalizo dotakne Slavoj Žižek v lanskem The Pervert's Guide To Ideology). Armaroth so z EPjem zajeli bit modernega sveta, ki se ne spreminja v nič drugega kot popolno distopijo Krasnega novega sveta in 1984, Kranjčani pa so poskrbeli za primerno uglasbitev propada.
To so fantje dosegli predvsem z rušilnimi, uničujočimi kitarami, katerih rifi kurijo kot pravkar odvrženi napalm. Dvojec Jagodic/Govekar prepriča z odličnim kombiniranjem in prepletanjem kitarskih linij, še bolj pa z mračnimi, morbidnimi rifi, ki so blizu šoli Obituary in Bolt Thrower. Kitarski rifi so uspeli splesti ravno pravi občutek zloveščega, ki pritiče temam katerih se Armaroth dotikajo v besedilih. V družbi z zares razgibanimi bas linijami (ki bi glede na pestrost in dinamiko bile lahko potisnjene še nekoliko bolj v ospredje) kitare mestoma ustvarijo izrazito masten groove (Modern Man), ki te s svojim maršem pusti v lužici krvi. Bobni so to pot tisti, ki poskrbijo za največ dinamike, saj Gregorc razpre pravo paleto pestrih prehodov, hitrih ter počasnih delov in obveznih, a okusno izvedenih blast beatov. Iz Filipovega grla sicer vre povsem klasičen death metal growl, a je ta prepričljiv zavoljo jasne, brutalne in nečloveške izvedbe. Mestoma death metal koračnice podkrepi ravno prav izrazita, a hkrati subtilna raba klaviatur (Modern Man, Cell That We Bleed In), ki zgolj še podkrepi zloveščo usodo, ki visi nad pokvarjenim človeštvom.
Armaroth so s False Vision naredili ogromen korak v pravo smer, ujeli so pravo ravnovesje med evropsko (švedsko) in floridsko šolo death metala, z ravno pravo mero modernih elementov. Odlična produkcija je ujela pravo razmerje med brutalnostjo ter nepretirano spoliranostjo izdelka, za samoizdani in »nizkoproračunski« plošček pa je zvok naravnost osupljiv. Armaroth so z EPjem postavili trdne temelje za nadaljnjo pot, ki je na moč obetavna, do takrat pa si nadenite očala kot Nada v kultnem Carpenterjevem They Live in spreglejte!
na vrh