»Kuj železo dokler je vroče!« je reklo, ki se ga Stryper več kot zelo dobro zavedajo. Novi studijski album »Fallen« je za skupino skupno deveti pravi studijski album in četrti po reaktivaciji skupine v letu 2005. Album »No More Hell To Pay« velja za odličnega predhodnika in hkrati za najtrši ter najbolj mračen ablum celotne kariere skupine. Z »No More Hell To Pay« je zasedba ujela pravo kreativno delavno kemijo, ki jo uspešno zadržuje tudi »Fallen«.
Vodja skupine, njeno prvo grlo in kitarist Michael Sweet se je v zadnjih dveh letih prelevil v absolutnega deloholika. V letu 2013 je s Stryper izdal kar dva albuma (»Second Coming«, »No More Herll To Pay«), opravil s Stryper v letih 2013 in 2014 kopico koncertov po zemeljski obli (od tod tudi izdaja koncertnega Stryper albuma v letu 2014), v letu 2014 je izdal Michael Sweet nov samostojni studijski album, v letošnjem januarju pa vrhunski album skupnega projekta z Georgejem Lynchem »Only To Rise«. Vsa ta dejavnost pa se je v letošnjem februarju prelila še enkrat več na pomlajene Stryper! Tako so se brata Michael in Robert Sweet (bobni), Oz Fox (kitara) in Tim Gaines (bas kitara), odpravili znova v svoj znameniti studio Spirithouse Recording, z domicilom v ameriškem mestu Northampton (zvezna država Massachussets), kjer so, ob producentski taktirki Michaela Sweeta in pravem timskem vzdušju, skupaj ustvarjali in snemali material za album »Fallen«.
Tudi »Fallen« kot že rečeno zadržuje, celo nadgrajuje, vso ostrino in izredno trdoto, pravzaprav metalsko togoto predhodnika »No More Hell To Pay«, obenem pa seva izredno kreativno svežino! Že sama otvoritev albuma s skladbo Yahweh, ki nastala ob sodelovanju s Clintom Loweryjem (Sevendust, Call Me No One), Sweeta pa je ob tem navdahnil film »Zadnja kristusova skušnjava«. Predstavljajte si nasršen uvodni kitarski riff v kitici, gradacijo v predrefrenu in potem nalezljiv refrenski napev cerkvenega mešanega zbora. Michael Sweet že uvodoma pokaže kako je njegov vokal tudi v zrelih letih odlično ohranjen. Izrazit in dominanten v sleherni vokalni legi, eksploziven. Dodaja pa Michael v zrelem obdobju svoje kariere v verze, ki jih jemlje tudi večjo, ali manjšo mero grlenosti oziroma raskavosti, s katero nadgrajuje strastni pristop. Tudi naslovna pesem zadržuje izjemno refrensko spevnost, pravzaprav takojšnjo nalezljivost. Sweet razvija še več vokalne eksplozivnosti, ki meji že na teatralno kričanje. Mračni kitarski riff poglablja dramo o »pahnjenem« angelu iz nebesa v pekel, Luciferju. Skladbi Fallen in Let There Be Light (pred koncem albuma) nosita zelo podoben otvoritveni kitarski riff in se kompozicijsko podobno razvijata. Trdota ne popušča v nadaljevanju skozi srednje hitro Pride (sledi nov fenomenalen refrenski napev izrazite vokalne eksplozivnosti Sweeta), ki se v besedilih ukvarja s tem kako je ponos v svojih ekstremih pravzaprav škodljiv za složnost in enakost med različnih.
Love You Like I Do je ena izmed skladb, ki definitivno izstopajo po odličnem iztržku muzikaličnosti. Od glave do pete vrhunsko zapakiran komad, ki je zapeljan v ličilu klasičnega rocka in odlična predpriprava na mirnejši trenutek albuma oziroma baladno All Over Again, kjer Stryper vdahnejo celo nekaj Beatlovske elegance, akustična skladba pa je tudi pretanjeno okrašena ne le z harmonijami kitar v tercah, pač pa tudi z orkestracijami. Če katera, potem prav All Over Again najbolj nazorno razgalja evolucijsko zorenje preko 30 let kljubovanja na sceni. Gre za eno najlepših kompozicij albuma. Stryper so se odločili vtakniti na album tudi Black Sabbath priredbo skladbe After Forever. »Strypersko predelana« pravzaprav ne preseneča, saj je bend znan po tem, da je v karieri posnel in izdal veliko priredb znanih izvajalcev iz sveta rocka in metala. Hecna reč. Po »žegnani vodi dišeči« krščansko beli bend predeluje skladbo prvih rockovskih antikristov galaksije. Nemara odvečna poteza, a očitno za skupino na moč zabavna reč.
»Fallen« zadržuje izredno kreativnost skupine. Kompozicije se lahko vse po vrsti pohvalijo z izdelanimi aranžmaji. Skozi njih skupina učinkovito razvija graduirana vzdušja, drama doživlja vrhunec v refrenskem krešendu, ki hipoma zleze v uho. Vse v enem. Z srednjimi instrumentalnimi deli, kjer Sweet in Fox znova postrežeta z več, kot impresivnim navezovanjem deljenih solaž. Dinamita Stryper torej ne primanjkuje na zrela leta. »Fallen« razganja od kakovosti. Kot povedano. Fallen zadržuje in neguje izredno zmes povampirjenega metalskega trušča in muzikalične nalezljivosti, prelite s predhodnika »No More Hell To Pay«. Prerojeni Stryper, v žepu z odličnim novim studijskim manifestom »Fallen«, polnim nove kreativne svežine in idejne razgibanosti prepoznavnega glasbenega dosjeja skupine, ne popuščajo in se ne predajajo. »Fallen« je album zaigran z veliko strastjo, ki te dviguje in polni z energijo!
na vrh