Nisem ravno zapriseženi ljubitelj in slednik pristnega heavy ali, če hočete, power metala, vseeno pa priznam, da je najnovejši izdelek italijanskih veteranov težkometalnih orgazmov, skupine Skanners, šel kar enostavno v ušesa ter mentalno prebavljanje. Ime Skanners polni vrzeli v glasbeni enciklopediji italijanskih metal zasedb že od leta 1982 dalje, a se je maidenovsko - helloweenovska nastrojenost s primesmi Judas Priest, Saxon ali Primal Fearov izkazala za zmagovalno kombinacijo daljnega leta 1988. Takrat so še mladci iz Bolzana skovali drugi torpedo melodike, ki je slišal na ime Pictures Of War. Sledila so dolga in precej sušna leta zmernega in nestanovitnega ustvarjanja, kot dokončni znanilec popolne revitalizacije notranjih moči v zasedbi pa je bila lanskoletna menjava basista Dina Lucchija z Renatom Olivarijem ter nadaljevanje dela na šestem studijskem izdelku - plošči Factory Of Steel.
Slednja nadaljuje kvalitetno ter koncentrirano sosledje zvokov precej spregledane plošče The Serial Healer iz leta 2008, ki je z razliko od prvinske ostrine prvih izdelkov pokazal bolj progresivno plat zasedbe. Factory Of Steel je bolj rustikalna zver, ki pa se v zvočni odevi prilagaja zahtevnim standardom novega tisočletja. Korenine godbe so torej globoko vtkane v izročilo osemdesetih, navidezno preproste melodije ter eksplozivni rifi pa s pričakovanimi skupinskimi vokalnimi oratoriji odkljuka vse klišejske standarde na listi pričakovanega. Vokalni razpon pevca Claudia Pisonija je pomaknjen v višje lege, precej čisti in jasni vokalni registri pa ne prikrivajo popačenj. Začuda je možno jasno poudariti, da je Pisoni kos angleškim besedilom, ki ne zvenijo nič slabše (ali boljše) kot v izvedbi katerekoli tevtonske predstavnice power metala. Osrednja os dogajanja je vpeta med ostre ter navite kitarske zvoke Tenca - Unterhauser, ki nizata glasbene argumente ter sočne rife enega na drugega. Fenomenalna in testosteronsko polna produkcija polni ušesa od prvih taktov otvoritvene Never Give Up, trdna struktura mogočnega arenskega rocka pa se nadaljuje v skladbo Iron Man, naslovno Factory Of Steel, precej ljubše pa zazveni sicer tonalno oguljena, a nikakor dolgočasna Hard And Pure. Kar ni pokvarjeno, ne popravljajte in tej recepturi udobnega uživanja v ponošenem paru kavbojk, ki jih ne menjate niti za najfinejšo svilo, sledi tudi preostanek plošče.
Organsko ter navkljub starikavosti še vedno aktualno poslušanje pušča v ustih dober priokus sočne kvalitete. Skanners so resda predstavniki stare šole v novem svetu, a rok uporabe ni tu še niti blizu preteka. Factory Of Steel je glasbeni izdelek, po katerem bodo z veseljem ter povsem čisto vestjo posegali tako oboževalci Priestov, Saxonov kot tudi že prej omenjenih Primal Fearov, Italija pa je tako s svojimi Skanners geografsko in zvočno kvalitetno dopolnila manjkajoče delčke v spektru polpretekle zgodovine. Nekatere stvari so enostavno brezčasne, dejstvo pa je, da je dobri stari heavy še daleč od tega, da bi zamiral, hiral ali izginjal!
Recenzija je nastala v sodelovanju Rock Hard Slovenija in RockLine.
na vrh