»Face Value« je bil studijski prvenec legendarnega Genesis pevca in bobnarja Phila Collinsa ter s tem začetek dolge in izjemno uspešne samostojne kariere sredi katere se je prelevil iz enega najbolj cenjenih prog rockovskih bobnarjev/pevcev v masovno pop rockovsko ikono. Zanimivo, da je bil Collins poslednji od članov klasične Genesis postave, ki se je po kratki epizodi z jazz rock fusion atrakcijo Brand X, odločil podati v samostojne vode. Obenem je bil še vedno član Genesis, kateri so v tistem času ravno izdali komercialno sila uspešni album »Duke« (1980). Večina skladb na »Face Value« je nastala med pisanjem skladb za »Duke« in oba albuma si celo, vsak na 'svoj način', delita klasiko »Behind the Lines«.
Collins je sicer svoje prve solo korake opravil na sila sramežljiv način, potem ko je s strani ameriške založbe Atlantic Records dobil ponudbo, katere ni mogel zavrniti in se mu medtem ni niti slučajno sanjalo, da bo s svojim prvencem že takoj na začetku naletel na tako silen uspeh in v naslednjih letih celo presegel komercialni uspeh svoje 'matične' skupine'. Album je navrgel kar tri hit single (»In The Air Tonight«, »I Missed Again in »If Leaving Me Is Easy«), medtem ko se mu je posrečil za britanskega glasbenika, še posebno za takšnega, ki je večino svoje pretekle kariere ustvarjal izrazito eksperimentalno glasbo, sila redek podvig, da je hitro osvojil tudi ameriški trg.
»Face Value« vsebuje izjemno pestro in široko paleto glasbenih slogov, ki segajo vse od r'n'b-ja, motowna in funkovsko zasoljenega pop rocka, kakršnega je Collins ustvarjal skozi večino svoje nadaljnje samostojne kariere do inštrumentalnega jazz fusiona in progresivnega rocka, dveh žanrov zaradi katerih je kot glasbeni umetnik še danes najbolj cenjen. Gospod Collins je v obdobju odkar je leta 1976 postal prvi glas Genesis do izida »Face Value« prehodil precej dolgo pevsko pot od časov, ko je 'samo' kot bobnar in ne pevec leta 1971 odpel Genesis balado »For Absent Friends«. Sicer pa so njegovi prvi pevski koraki segali še v čas njegovega prvega banda Flaming Youth. V tem času je njegov vokal opravil zanimivo mutacijo od popolnega nadomestka za Petra Gabriela do r'n'b-jevskega zabavljača, kakršen se je sredi osemdesetih vtisnil v ljudski kolektivni spomin.
Njegovo bobnanje je bilo na »Face Value« na pričakovani zavidljivi ravni, čeprav so mnogi, ki so bili vajeni njegovih preteklih prog rockovskih podvigov, pogrešali večji improvizacijski avanturizem in mu nekoliko zamerili pogosto rabo programiranih bobnov oziroma ritem mašine, kar je bilo za tako bobnarsko veličino precej nenavadno. To v tistem času sila priljubljeno prakso je Collins sicer pobral od svojega nekdanjega Genesis sotrpina Gabriela in jo nekajkrat uporabil tudi pri Genesis. Legendarni bobnar je med snemanjem »Face Value« k sodelovanju pritegnil nekatere stare prijatelje med katerimi izstopajo dolgoletni Genesis koncertni kitarist Daryl Stuermer, blues rockovska kitarska legenda Eric Clapton, kultni violinist L. Shankar in nekdanji Weather Report bas kitarski velemojster Alphonso Johnson. Bogata pihalna sekcija posameznim kompozicijam dodaja še dodaten vir ritem in blues ter funkovske zabele, medtem ko godalna sekcija marljivo skrbi za posamezne orkestralne aranžmaje.
Najbolj znano in priljubljeno delo z albuma je bil vsekakor hit single »In The Air Tonight«, temačna balada, ki je bila navdahnjena s Collinsovo ločitvijo od njegove prve žene Andreae. Slednja ga je leta 1979 nenadoma pustila samega v stanovanju sredi kanadskega Vancouvra in tedaj je le malo manjkalo, da Genesis zaradi Philovih srčnih ran niso razpadli. To je pomemben podatek, kajti Phil je bil skozi večino svoje skladateljske, predvsem pa samostojne kariere najbolj močan, kadar je doživel razna ljubezenska razočaranja, katera so bila po navadi neskončno vedro poetičnega navdiha. Skoraj vsa besedila na »Face Value« so navdahnjena s prej omenjeno travmatično ločitvijo, zato ne preseneča, da na njem prevladujejo (nesrečno)ljubezenske balade. Naslednja balada, »This Must Be Love«, katera je med Philovimi privrženci postala priljubljena šele v kasnejših letih, vsebuje pestro tolkalno sekcijo in izrazito subtilno melodijo, katera je na krilih Philovega milozvočnega vokala kot naročena za prepevanje bolj ali manj osladnih podoknic. Popolnoma reanžirana, s pihalno sekcijo prepojena verzija »Duke« klasike »Behind the Lines« se je na »Face Value« nalezla r'n'b-vplivov pod močnim vplivom Michaela Jacksona, kateri je bil v tem primeru več kot očitno glavni Collinsov vzor. Vsekakor je bil to precej zabaven eksperiment, ki pa nikakor ni uspel odtehtati art rockovske briljance Genesis izvirnika.
»The Roof Is Leaking« je kratka, vendar ambientalno intenzivna baladeska, kjer Collinsov trpeči vokal spremljajo presunljivi klavirski aranžmaji v lastni režiji ter slide kitara. Temu sledi neposreden prehod v kratki, vendar odlični prog rockovski inštrumental »Droned«, kateri, predvsem na račun živobarvne tolkalne sekcije in subtilnih klavirskih aranžmajev, več kot uspešno prebudi Collinsovo eksperimentalno plat. Duhoviti inštrumental »Hand In Hand« na račun bogate tolkalne sekcije vsebuje številne etno vplive, katere se je Collins več kot očitno 'nalezel' pri nekdanjem Genesis pajdašu Gabrielu. Otroška zborovska melodija, ki zveni kot glasbena reklama za UNICEF, je sčasoma nadgrajena z živahno pihalno sekcijo in Philovimi mogočnimi bobnarskimi prehodi.
Veliki ameriški hit »I Missed Again« je s svojim nonšalantnim, hudomušnim refrenom in duhovitim pihalnim aranžmajem nekako postavil standarde za vse bodoče Collinsove sorodne r'n'b oziroma pop rockovske podvige. Melanholična balada »You Know What I Mean« precej spominja na nekatere balade z albuma »Duke«, denimo »Alone Again Tonight«, kar ni presenetljivo, saj je bila ustvarjena v istem obdobju. Temperamentni r'n'b zabavljač »Thunder And Lightning« je s svojim 'priliznjenim' refrenom, ploski rok in plesnim ritmom v prvi vrsti namenjena lahkotnemu zabavljanju pregovorno nezahtevne ameriške publike. »I'm Not Moving« je precej zabaven eksperiment, saj poleg izrazitih funkovskih tendenc sredi orkestralno zabeljenih aranžmajev vsebuje tudi nekaj 'stare dobre' angleške ekscentričnosti. S svojim šaljivim utripom in nagajivim ritmom rahlo spominja na »Pigeons«, pozabljeni Genesis standard iz leta 1977.
Lahkotna, jazzovsko orientirana balada »If Leaving Me Is Easy«, tretji veliki hit s »Face Value«, je preboj doživela predvsem na evropskih tleh, medtem ko jo je Amerika 'odkrila' nekoliko kasneje. Tu se Collins vnovič izkaže kot imeniten pevec presunljivih (nesrečno)ljubezenskih balad za katere je bil njegov vokal naravnost ustvarjen. Album se zaključi z eno najboljših oziroma najbolj zanimivih priredb kake The Beatles klasike. Collinsova adaptacija psihadelične »Revolver« klasike »Tomorrow Never Knows« izpade sila domiselno, kar pomeni, da se mu je posrečilo ustrezno počastiti spomin na v času snemanja tega albuma nedavno umorjenega Johna Lennona. Phil je tu zadržal izvorni, izrazito eksperimentalni in psihadelični ambient ter s svojim specifičnim vokalom znotraj kaosa vnesel ustrezno dozo discipline in urejenosti, da je na koncu vse skupaj izpadlo v popolnem ravnovesju.
Ne zgodi se velikokrat, da se transformacija iz prog rockovskega šampiona v pop rockovsko ikono pripeti na tako uspešen in gladek način kot se je to pripetilo gospodu Collinsu s »Face Value«. Večina glasbenih ljubiteljev se še danes strinja, da gre za njegov najboljši samostojni izdelek, pa čeprav je svoj pop rockovski renome z naslednjimi studijskimi izdajami še povečal. Nobeden od teh ni dosegal ambientalne in emocionalne globine »Face Value«, saj je njegov nov status velikega pevskega zvezdnika, tako kot se to še preveč rado zgodi v podobnih korporacijskih postopkih, onemogočal, da bi v posamezne stvaritve prelil iskreno esenco 'samega sebe', tako kot se mu je to odlično posrečilo na prvencu. O tem, da je Collinsov ego v tistem času pridobil neslutene dimenzije pa najboljše dokazuje izrazito egotripovska naslovnica s katero je zasenčil celo samega Jima Morrisona in katera je postavila standarde za vse njegove nadaljnje solo izdelke s katerih se dobrika ta neuničljivi šarmer ženskih src.
na vrh