Švedska zasedba The Haunted, ki je nastala leta 1996 iz ostankov At The Gates (ki so danes sicer v polnem pogonu), je svoji karieri kar nekajkrat presenetila. Kljub nekaterim spremembam v zasedbi se je držala svojega stila, ki je bil opredeljen kot moderni thrash metal, dokler ni skupina izdala slabo sprejeti album Unseen. Z Unseen se je skupina oddaljila od svojega stila in začela eksperimentirati v bolj hard in stoner rock vodah, kar pa ni bilo najbolje sprejeto s strani oboževalcev. Ko so se ponovno aktivirali At The Gates, je skupina skorajda razpadla, ker se je bivšemu kitaristu Andersu Björlerju preprosto ni dalo več ukvarjati z The Haunted. Poleg tega pa se skupina ni strinjala z vizijo bivšega vokalista Petra Dolvinga.
Ko sta v skupini ostala le še kitarist Patrik Jensen ter basist Jonas Björler, se je zdelo, da je z The Haunted dokončno konec. A stvari so se obrnile precej drugače. V skupino je prišel talentirani kitarist Ola Englund (Feared, ex-Six Feet Under) in vrnila sta se bobnar Adrian Erlandsson (igral na prvem albumu) ter vokalist Marco Aro, ki je posnel s skupino legendarni album The Haunted Made Me Do It (2000) ter One Kill Wonder (2003). Skupina se je odločila, da vrne zaupanje v The Haunted. V začetku leta 2014 je bil izdan EP Eye of the Storm s tremi novimi skladbami, ki so vsekakor spominjale na starejše albume The Haunted. Še bolj jasna slika se je pokazala z aktualnim albumom.
Exit Wounds ponudi 14 skladb, ki imajo pridih prvih štirih albumov. Album odlikujejo brezkompromisna agresivnost; thrashersko obarvani riffi, resnično jezen vokal Marca Ara ter močna ritem sekcija. V ospredju so sicer bolj skladbe v hitrem tempu, a vendar tudi skladbe v srednjem tempu ne izostajajo, kjer skupina pokaže tudi dober smisel za groove. Dober primer za to je skladba Time (Will Not Heal). Veliko svežine je doprinesel kitarist Ola Englund, ki ima podobno kot Jensen narejen doktorat iz uporabe desne roke na kitari, kar pa je dokaj bistvenega pomena pri švedskih thrash metal ter zgodnjih melodičnih death metal zasedbah. Za dokaz si preprosto poslušajte katerokoli hitrejšo skladbo.
Prebujeni The Haunted sicer ne komplicirajo. Ritem sekcija, ki jo tvorita legendarni bobnar Adrian Erlandsson in basist Jonas Björler, je preprosta, a izrazita. Nekako so še vedno najbolj zanimive kitare, pri katerih je slišati kakšno solažo, a pretiravanja ni. Resda so v ospredju thrash metalski prijemi, vendar je moč slišati tudi kakšno melodijo, ki ni kičasta in ohranja prvotno agresivnost.
The Haunted so na Exit Wounds nanizali mogoče kakšno skladbo preveč. Album se namreč proti koncu začne malo vleči, a se precej smiselno zaključi z morbidno in atmosferično skladbo Ghost In The Machine, ki spominja celo na album The Dead Eye (2006). Pohvaliti pa je treba tudi samo zvočno sliko, za katero je poskrbel dolgoletni sodelavec Tue Madsen.
The Haunted so se uspešno vrnili. Takšni, kot so bili z albumoma The Haunted Made Me Do It ter One Kill Wonder. Mogoče ne gre za presežek, a sam album, ki ima jajca, daje veliko potenciala glede na trenutno zasedbo. Tu se dodatno pojavi upanje, da se bo skupina odpravila na kakšno daljšo turnejo, namreč preostali člani so s svojimi službami in drugimi skupinami tako zaposleni, da The Haunted žal opravijo le nekaj nastopov na leto.
na vrh