Novi, to pot enojni "live" Dio CD, ki je sprva izšel v obliki DVD-ja praktično takoj, ko je bil posnet, je potreboval kar tri leta da je našel prostor tudi na navadni avdio zgoščenki. To je le dokaz, da je klasičnim koncertnim CD-jem počasi odklenkalo in da prevzema njihovo vlogo DVD. Prav tako je dokaz temu, da je izvzeta iz njega npr. skladba Lord Of The Last Day, ki je vključena na DVD tako, da je "Evil Or Divine" le enojni CD, z namenom lažje cenovne dostopnosti masam.
Turneja 2002. Dio! V postavi ima enkratnega Douga Aldricha, ki ga je kmalu nato zasnubil David Coverdale (Whitesnake). Dejstvo, da je Coverdale novačil vedno le najboljše, pove o Aldrichu vse!
Dio je v tem letu predstavljal po svetu svoj odlični novi "Killing The Dragon" album. Tako se album tudi odpre s skladbo Killing The Dragon, od Killing The Dragon materiala mu delata družbo še Push ter Rock And Roll, od ostalih mlajših stvaritev je tu le še Fever Dreams iz plošče "Magica" (2000). Ostalo je sam star klasičen material, ki ga od Ronnieja na koncertih tudi zahtevamo. Album se odpre intenzivno in ta intenziteta po uvodni Killing The Dragon skladbi naraste še bolj, saj Dio "užgejo" naprej in pravzaprav zažgejo s pojmom "power" baladnosti v hard rocku! To je Egipt (The Chains Are On), ki preide v Black Sabbath klasiko Children Of The Sea in ti dve pesmi sta nekako "slatkiša" posebne sorte celotnega "live" albuma. Ta je odigran z eksplozivnostjo, ki je preprosto nepopsutljiva. Za to vsekakor skrbi set lista, ki je sestavljena iz klasik, zlasti prvih dveh Dio plošč "Holy Diver" in "The Last In Line", nikakor pa Dio ni pozabil na Rainbow čase ter na neizpodbitni metalski abecedarij, ki je ponujen v Black Sabbath klasiki Heaven And Hell.
Ronnie James Dio se drži odlično z vokalom. Le malo je izgubil svoje moči, če jo sploh je, kajti na tem posnetku je nezmotljiv. Poje z rušilno močjo in strastno vživeto, kar so stalnice zaščitne znamke njegovega edinstvenega pristopa, ki je vselej jemal sapo. Drugi bistvo izraza skupine, poleg nezamenljivega edinstvenega vokala, je vsekakor kitara. Res da je Aldrich igral z Dio krajši čas, a je v tem času pustil neizbrisen pečat. Glede na njegovo predstavo ni težko reči, da gre za najboljšega kitarista, ki ga je Ronnie James Dio imel kdajkoli v svoji postavi. Doug igra fluidno, energično, s polnimi jajci, prepričljivi so njegovi strašni "pull off-i", kitarski "licki", obešanje po tremelu,… Vse je brezhibno in Doug je kitarist, ki te s predstavo preprosto začara. Pravzaprav te odpihne na tisto magično točko, ki združuje rutinsko igro izpod šolskega "drila" z vživetostjo, ki vodi v absolutni "spontani odklop". In tej kombinaciji se reče z drugo besedo "absolutna dovršenost izvedbe". Popoln dokaz za to je njegova kitarska solaža! Na tem živem posnetku imamo čast prisluhniti tudi igranju Jimmyju Bainu, legendarnemu bas kitaristu, ki je nekoč tvoril postavo Rainbow, skupaj z Diom, torej je bil del najboljših možnih Rainbow!
"Evil Or Divine" je koncertni album odigran v najvišji možni prestavi in predstavi, z brezhibno uigrano postavo, z Ronniejem v popolni akrobatski pevski formi (po vseh teh letih!). Možakar odlično izkorišča oziroma združuje svojo modrost z neukročeno energijo njegove vokalne moči. Veličina, ki jo ponujajo izkušnje, znanje in čista sveta predanosti rock glasbi. Veličina, ki jo pač premorejo največji mojstri, kot je to Ronnie James Dio. Gre za popolno učno lekcijo, kako naj zgleda sleherni pravi klasični "live" rock album.

na vrh