"Ever Worldless" je nov ustvarjani presežek za slovenski glasbeni prostor. Je izjemen album. Kipi od informacij, kipi od sporočilnosti in kipi od prebitka energije v posredovani samonikli informaciji. Kipi od ambicije, volje in kar je najbolj pomembno. Resnicoljubja. Globje je že težko priti do srčike bistva glasbene umetnosti.
Štirinajst točk. Za štiri lahko rečemo, da so vezni preludiji, ostalo pa so čvrsto stoječe entitete albuma, ki sobivajo v izjemni simbiozi glasbenega avanturizma adventivne srži nenehnega raziskovanja in svobodnjaškega pristopanja v izkazilu genialne osebne izkaznice.
Čuti se, da je to prvenec. Je zelo ambiciozen izdelek. Na trenutke pretirano ambiciozen. Prav iz te ambicioznosti še vedno veji kanček začetniške naivnost in zaletavosti, ki navadno učinkuje s kontra-efektom. Na uho »utrujajoče«. Zasedba je skušala v maksimalnem odmerku izkoristiti glavnino svojih ustvarjalnih idej in jih položiti na album v maksimalno okušanje. Zato gre za zahteven album, ki zahteva od vas več zbranosti in pozornosti kot povprečen izdelek. A v zameno ponuja tudi mnogo, mnogo več otipljive glasbene substance, ki temelji na izjemnem glasbenem tovarištvu ekipe, v kateri funkcionirajo kemične vezi medsebojnega zaznavanja v izjemnem pozitivnem učinkovanju.
»Ever Wordless« je primer rockerskega albuma večplastne žanrske fuzije. Ritem sekcija daje glasbi v svoji osnovni izrazni iztočnici pravo funky groove vzmetnico. Kjer je funk, se zadeve hitro razvejijo na polja plesnih ritmov, tudi disco pop vzmetnic s konca sedemdesetih, pa tudi avantgardnih štosov, kar izkazujejo usekane in nepredvidljive forme jazz rock fuzije, ki jih skupina v večinskem deležu vključuje v svojo glasbeno substanco. Vsi gradniki si jemljejo kar največ prostora za svoje svobodnjaštvo glasbenega eksperimenta. Gradniki so tako maksimalno izpostavljeni v svojem izrazoslovju in kar je bistveno, v medsebojni »komunikaciji« ne »senčijo« drug drugega. Od tod je dosežen izjemen domet nenehnega nepredvidljivega razvoja dogodkov, ki ne preneha navduševati na albumu. Album leze počasi v uho. Po večkratnih rotacijah. A ko enkrat »zagrabi«, vas ne bo izpustil iz primeža izredne glasbene substance.
Tu je nenehno sprehajanje po jazz vodah v kitarskih solo eskapadah, hoja po »pedal efektih« in rabi ostalih usekanih rekvizitov, ki zgoščajo spekter zvočne slike, kot tudi odkrivajo nove dimenzije razpoloženjskih stanj, navadno cerebralnih, celo tistih značilnih za progresivni rock sedemdesetih. Skupina sprejema glasbo vizionarsko. Tu pa se zgodba ne zaključi. Toxine vključujejo tudi pihala, ki se odlično vežejo v takšno glasbeno platformo in ji dodajajo novo kakovostno dimenzijo.
Skratka. »Ever Worldes« je album, ki diha vseskozi s polnimi pljuči adventivne glasbene ustvarjalnosti. Ne pozna brzdanja, omejevanja, pač pa sleherno idejo preoblikuje in »dekodira« v svoj jezik nenehne pozitivne spremembe unikatne forme glasbene entitete skupine. Denimo solaža v Pussy Everywhewre dokazuje, da je kitarist zorel pod globljimi vplivi poslušanja Franka Zappae in njegovih pristopov solo eskapad v drugi polovici sedemdesetih in v začetku osemdesetih.
Jeziček na tehtnici, ki odloča o odzivih laične javnosti na Toxine glasbo, pa je zagotovo vokal. Njegova barva in način interpretacije. Vokal nosi karakteristike, ki dodajajo zgodbi o Toxine jasen in nedvoumen značaj alternativne rock paradigme. V svojem izkoristku vokalnih akrobacij se občasno približa barvam, ki bi godile izletom v osemdeseta in iztočnicam new wave zvoka, post punka, celo "2 Tone SKA" punka. Ne bom pretiraval, v kolikor navržem za vzporednice vokale skupin The Cars, The Cure in Dexys Midnight Runners. Seveda pa vokal Toxine občuje z drugim »dialektom« (nikakor ne »cockney« naglasom), ki se odlično ujema s samim glasbeno-instrumentalnim značajem skupine. Vokal deluje zabavno utrgano in seva šegavost, obilje cinizma, nikdar pa ne patetike in cmeravosti.
Ne bi rad izgubljal pretiranih besed, čeprav je ostalo še mnogo neizrečenih. Ob sleherni rotaciji tega albuma se poslušalcu odstirajo zastori novih razpoloženj glasbene informacije albuma. »Ever Wordless« je izjemna kreacija. Je album popolne plovbe, ki skoraj instinktivno grabi v sporočilnosti »na prvo žogo«, ko potuje skozi brezčasno brezmejnost glasbenega univerzuma. Od tod ni težko zaključiti, da je to izzivalno svež, na miljo drugačen izdelek progresivne note, ki postavlja zasedbo Toxine ne le na posebno mesto v Slovenskem prostoru, pač pa kar v svetovnem.
Naj navržem tudi to, da so glasbeniki izjemni. To je namreč predpogoj, da sploh lahko načnemo debato o »progresivni usekanosti« in značajskem unikatu, kakršnih na slovenskem glasbenem prostoru krvavo primanjkuje. Je izdelek, popolnoma neobremenjen z lovljenjem glasbenih trendov in zategadelj toliko bolj drugačen. Gre komaj za prvenec. Je sporočilno naphan, mestoma kar pretirano, zato bo v prihodnjem definiranju zvoka in sloga zanimivo opazovati, kam se bodo Toxine razvijali. Album priporočam vsem glasbenim gurmanom, ki jih privlači nevsakdanja usekanost in popoln ekspoze svobodnjaškega glasbenega eksperimenta. Občutek spontanosti, ki ga seva nepredvidljivi razvoj dogodkov na albumu, vas bo po nekajkratnih rotacijah albuma korenito zasvojil.
na vrh