Thunder: EP Sessions 2007-2008

Zakaj so se Thunder odločili še drugič razpustiti skupino, me bo vedno begalo. Razumel bi The Rolling Stones. Morda so preprosto začutili, da se jim ne ljubi več. Da ni ustvarjalnega motiva, da so se vse stvari izpele za njih. Dejansko je izmed štirih albumov, ki so jih kot povratniki izdali med leti 2002 in 2008 seval najšibkejšo energijo prav zadnji med njimi "Bang!". No za njegovim ovinkom pa je že očitno dišalo po upokojitvi. "EP Sessions 2007-2008" priča o tem, da Thunder niso bolehali za pomanjkanjem zanimanja do skupine v zadnjem obdobju njihovega delovanja. Skupina, ki se lahko pohvali z veliko popularnostjo, komercialno uspešnostjo, potem ko je vzniknila na obzorju ob izdaji prvih dveh albumov v začetku devetdesetih let, prodanih v zlati nakladi, je izdala v letih 2007 in 2008 tri EPje, ki so skupno obsegali 18. skladb. Izdajali so jih tudi zaradi zahtev oboževalcev, da so ti lažje pričakali izid novih studijskih albumov. Torej pozornosti skupini ni primanjkovalo, da bi se slučajno zato odločila, da se upokoji.

Material z EP-jev je nastajal v obdobju po izdaji odličnega albuma "Robert Johnson's Thumbstone" (2006). Thunder so tako izdali tri EPje. Na vsakem je bilo šest skladb, o čemer pričajo že naslovi: "Six Of One" (2007), "Half A Dozen Of The Other" (2008) "The Joy Of Six" (2008). Žal pa so te EPje prijeli v roko le redki oboževalci, razen tistih, ki so nastanjeni na Britanskem otočju in na severnem koncu Evrope, zaradi šibke distribucijske moči skupine. Tako so pri Metal Heaven Records naredili zares odlično potezo in združili ves material na en plošček ter ga izdali ponovno.

Med materialom, ki je bil izdan na studijskih albumih boste našli skladbi What A Beautiful Day in Dirty Dream iz albuma "Robert Johnson's Thumbston" le, da se na tej kompilaciji obe skladbi nahajata v živih verzijah. Preostali material kot je odlična udarna balada I Believe, pa skladba Bette Davis Meltdown, ki gotovo izstopa po strupeni koketnosti med ostalimi trdimi rock poskočnicami na albumu, dokazuje, da Thunder tudi v zreli fazi svojega obstoja niso popuščali v nizanju kompaktno zapeljivih riffov, ki sicer držijo v erektivni drži brez popuščanja celoten opus skupine. Tudi skladbe Survivor, Chain Reaction, Yesterday's News in živa verzija skladbe Last Man Standing dokazujejo kako močna in izvedbeno prepričljiva, kompaktno izpiljena entiteta so (bili) Thunder. Markantnost hard rock glasbe, ki jo pojmujemo pod besedo Thunder, pa nikdar ne bi zapustila takšnega pečata, če na vokalih ne bi bilo fantastičnega interpreta, kot je to Danny Bowes. Če ne prej, vas bo skladba Like A Satellite definitivno očarala v intimnih občutjih, ki jih niza Danny med intenzivno izvedbo te balade.

Thuder so vselej veljali za hard rock band, ki je rad posegel po koreninah bluesa. To se čuti preko celotnega njihovega opusa. Skladba kot je See My Baby Walking je akustičen izlet in spogledovanje z delto Mississipija, ki vnaša na tale nabor 16. skladb dodatno in nadvse smelo popestritev.

"EP Sessions 2007-2008" je prišla kot naročena, saj nekako splakuje grenak priokus, ki ga je zaradi spetosti in pomanjkanja svežine ter navdiha zapustil zadnji studijski album skupine z naslovom "Bang!". To je dobrodošlo že zaradi golega dejstva poštenosti do fanov, da se posloviš od njih z prepričljivo stvaritvijo. Nabor na tej kompilaciji je celo tako močan, da bi bil lahko izdan kot nov (še en) studijski album. Po drugi plati pa človeka prevzame občutek otožnosti, saj ve, da je zgodba o Thunder zaključena. Kaj je bolje? Slab album in da skupine še deluje, ali odličen album, po katerem se skupina upokoji. Težko vprašanje, ki terja težko odločitev. Vseeno upam, da se Thunder vrnejo!