Metalsteel: Entertainment

Ni še tako dolgo tega, ko so se z videospotom za komad Novi svet s prvega albuma Usoda širši slovenski metal publiki predstavili medvoški heavy metal "zelenci" Metalsteel. A kdor je takrat mislil, da so Metalsteel le "smrkavci", muha enodnevnica, ki želi izživeti mladostniške sanje o uporništvu s trdo glasbo se je pošteno zmotil. Usoda še danes zveni sveže, komadi jasno pričajo o že takratnem talentu mladega benda, album pa je poskrbel tudi za (pre)potrebno brco slovenskemu heavy metalu v rit. Metalsteel so medtem odrasli, postali ena izmed bolj aktivnih (tako studijsko kot koncertno!) domačih metal zasedb, okusili greh in bili poredni v postelji, tokrat pa je pred nami njihova že četrta studijska plošča, Entertainment.

Prva stvar, ki je hitro slišna že po mističnem uvodu s prvim komadom Life Story je to, da se Metalsteel na Entertainment vračajo na stara pota tršega in ostrejšega heavy metala. Če so se na prejšnjem albumu Bad in Bed poigravali z mehkejšimi zvoki, predvsem pa s prijemi hard rocka in umazanega ter rahlo porednega glam metala, je Entertainment nekakšno logično nadaljevanje, ki bi moralo slediti drugi plošči Taste the Sin. Morebiti je za tokratno tršo zvočno podobo hote ali nehote nekoliko krivo tudi sodelovanje skupine z legendo ameriškega power metala Jamesom Rivero (Helstar, Seven Witches, Destiny's End idr.) v njegovem "tribute" projektu Sabbath Judas Sabbath, gospod Rivera pa svoj fenomenalni glas posodi tudi v rušilni heavy metal pošasti Let Me Be Your Guide. Tudi produkcijsko Metalsteel niso ponovili največje napake, ki je pestila predhodnika, tokrat so za produkcijo poskrbeli sami in to s sodobnimi tehnologijami in ne s snemanjem na kolutne trakove. To pot to pomeni, da inštrumenti zvenijo tako kot je treba; bobni navkljub preprosti osnovi pokajo tako kot je treba, bas ima čudovito poln zvok, riffi pa režejo in seckajo brez usmiljenja. Prav kitarski deli so vnovič potisnjeni rahlo v ospredje le, da so riffi tokrat še močnejši in bolj razdelani ter ponujeni v natančno odmerjenih rafalih. Vsak komad se lahko tako pohvali z lastnim osrednjim riffom, ki je edinstven le enemu komadu, enako pa je mogoče reči tudi za solaže - na Entertainment so te veliko bolj premišljene kot poprej in predstavljajo lepo vezivo med verzi in kiticami, Rok in Beny pa z njimi dokazujeta, da postajata vedno boljši kitarski dvojec. Napredek je jasno slišen tudi na ostalih področjih, predvsem vokalnem, saj Beny razvija čedalje močnejši in razpoznaven vokal, ki se na Entertainment sprehaja po izjemno razgibanih vokalnih linijah, še več moči in pompoznosti pa dodajo vedno obvezni in zanesljivi Metalsteel back vokali. Odlično uigrana ekipa, ki jo zaključuje pestra ritem sekcija, katera se bohoti predvsem pod težo dinamičnih in trdnih bas linij je uspela slehernemu komadu na ploščo vdihniti lastno identiteto. Za napetost in adrenalin skrbijo mogočni in "catchy" refreni, ki se bodo v živo brez dvoma obnesli sijajno, lepo pa je slišati, da proti koncu albuma energija ne pojema, kvečjemu obratno, saj z zadnjimi tremi komadi Entertainment šele doseže svoj pravi vrhunec. A daleč od tega, da bi komadi v kvaliteti nihali, z izjemo oguljene tematike United By Metal brez katere bi zlahka preživeli, večjih in drastičnejših odstopanj ni. Entertainment tako od prvega do zadnjega trenutka albuma skrbi za čisto heavy metal zabavo!

Metalsteel z Entertainment dokazujejo, da jim sape ne zmanjkuje, še več, nova plošča lepo nakazuje, da dekle in fantje svoj vrh šele dosegajo. S svojo četrto ploščo skupina ohranja, a tudi razvija in dograjuje svoj prepoznaven in edinstven zvok, ogromen napredek pa predstavljajo trezno in premišljeno dodelani aranžmaji, ki le še obogatijo že tako poln zvok prvakov domačega heavy metala. Z novo ploščo Metalsteel brez usmiljenja povozijo kot zlobni vlakec, ki se zlovešče smeji z naslovnice; pridružite se vožnji, Metalsteel so tu, da zabavajo. In to z odličnim heavy metalom!