Minilo je dobro leto od tega, ko smo ob predčasni upokojitvi death/thrash metal zasedbe Gonoba točili kamelje solze. Konec leta 2011 je domačo metal sceno tako užalostila nenadna in nepričakovana novica, da se je ena naših boljših in vidnejših metal zasedb odločila spakirati svoje grbe. A dobro leto neaktivnosti je bilo k sreči očitno le zatišje pred viharjem in kameljim stampedom! Dovolj kameljih analogij, »camel« metalci Gonoba se v velikem slogu med žive vračajo z novo ploščo Endless Cycles!
Gonoba je imela po izdaji odličnega prvenca Chains of Ignorance (2009) brez dvoma izredno težko nalogo upravičiti sloves debitantskega albuma. Čeprav je zasedba od prvega dema iz leta 2006 vseskozi dokazovala konstanten napredek sem imel dvome, če jim bo to uspelo tudi tokrat. Prvi single Extermination Protocol je skrbi precej uspešno potlačil, a črvičenje ali bo Endless Cycles uspel preseči predhodnika je ostajalo. Vse do prvega odvrtka albuma, ki te potepta kot kopita črede steklih kamel, te na vse strani raztrga kot peščeni vihar in do kosti olupi kot roj kobilic!
Gonoba ostaja trdno zasidrana v death/thrash metalu, ki pa ga je tokrat prignala tako daleč, da mu ni težko nadeti še pridevnika tehnični. Poleg tega je zasedba to pot ubrala tudi nekoliko modernejši pristop, saj glasba vsebuje precej elementov nove šole (ekstremnega) metala, tudi produkcijsko pa Endless Cycles zveni sveže, kristalno čisto, predvsem pa te bogat in mogočen zvok za šalo pretrese do kosti. Tako kot tudi nekaj redko uporabljenih breakdown vzorcev, ki se pojavijo predvsem v naslovnem komadu in se k sreči v koncept nove plošče lepo vklopijo ter Gonobi dodajo že prej omenjeno moderno svežino. Nikakor pa fantje z umeščanjem »corovskih« elementov ne pretiravajo in ostajajo zvesti agresivnemu zvoku death in thrash metala. Endless Cycles je s tega stališča močan napredek v primerjavi s prvencem – kitarsko delo je mnogo bolj dovršeno in deluje predvsem na osnovi močnih in premišljenih rifov, ki se ne zanašajo preveč na »naivno« melodiko.
Ta je bila mestoma morda še največja hiba prvenca zato je lepo slišati, da so prav kitarske linije nosilec največjega napredka skupine. V največji meri gre to verjetno pripisati prihodu »masterminda« žal že lep čas nedelujočih Crossbreed, Grege Kamenška, ki je z »annihilatorsko« virtuoznim igranjem navduševal že za časa delovanja svoje matične zasedbe. V Gonobi je z njegovo pomočjo skupni rezultat rušilnega bobnanja, rožljajočega basiranja in osupljivega rifanja/soliranja, naravnost neverjeten! A če kaj, potem Gonobi nikoli ni bilo mogoče očitati tehnične nepodkovanosti. Na novi plošči pa fantje obvladovanje svojih inštrumentov združijo še z mojstrskim občutkom za skladanje, katerega lep primer je skoraj osemminutni ep Rational Conclusions, ki ga ne odlikuje le razgibanost kameljega hrbta temveč tudi izjemni, atmosferični akustični intermezzo ter bombastična eksplozija s sapojemajočimi solističnimi izleti. Zaključni citat Aldousa Huxleya (Brave New World) pa je lahko le »food for thought!«
A verjetno največja posebnost Gonobe ostajajo fantastične bas linije, ki tokrat niso tako izrazite kot na prvencu in so bolje uravnotežene s kitarami, a na moje veliko veselje znova dokazujejo, da jim v slovenskem metalu ni para. Branimir Tkalec v navezi z razgibanim in topovskim bobnanjem Roka Capudra tako brez dvoma predstavlja eno najboljših ritem sekcij pri nas, več kot očiten dokaz za to je lahko že odtrgana igra na relaciji bas-boben v skladbi Blame Game. Kompleksnost in tehničnost komadov na nov nivo dviguje usklajena in uglašena kitarska naveza Kamenšek/Mitja Prelovšek, zasedba pa z melodičnim pristopom in nalezljivimi harmonijami mestoma spomni na najboljše trenutke kanadskih Quo Vadis (na primer Between the Lies, tudi zaradi govorjenega dela). Osrednja pozornost leži tudi na surovem vokalu Matica »Hopsy« Babiča, ki je na prvencu kljub vloženemu trudu lahko zvenel nekoliko enolično. Tudi o tej »pomanjkljivosti« na Endless Cycles ni ne duha ne sluha; Hopsyjev vokal je hudičevo razgiban in dinamičen, brutalen in agresiven, mestoma (Camel Metal) pa s thrasherskim vokalom rahlo spomni na brutalnejše dneve Chucka Billyja.
Gonoba za novo ploščo ne bi mogla izbrati bolj primernega naslova. Ne le, da je časom primeren, je tudi popoln opis občutij, ki ostajajo po zaključku zadnjega skladbe Camel Metal. Tej lahko sledi le še ena ponovitev - še en cikel - albuma od začetka. In nato znova in znova in znova. Racionalni zaključek je lahko le-ta, da je Endless Cycles smetana domačega metala in živ opomnik zakaj smo kamelji metal tako močno pogrešali. Ne pozabite, da bo Gonoba album premierno predstavila na "release partyju" v četrtek, 7.2.2013 v ljubljanski Gromki!
na vrh