Reški rockerji Let 3 so bili v začetku devetdesetih pred težko nalogo: ustvariti album, ki ne bo na cedilu pustil poslušalcev, na svojo stran pridobljenih z odličnim prvenecem Two Dogs Fuckin' (1989). Zgodovina nas je naučila, da se prenekatera obetajoča skupina po navdahnjenem prvencu v nadaljni karieri rada porazgubi v povprečnosti, zato je ravno drugi album mnogokrat ključen dokaz dobre forme mladih glasbenih skupin, in Let 3 so z albumom El Desperado dokazali, da z osvajanjem hrvaške rock srenje mislijo povsem resno ter da se Two Dogs Fuckin' ni zgodil naključno.
El Desperado je pomenil za Let 3 velik korak naprej, bolj kot v smeri same kvalitete ploščka v izoblikovanju svojega lastnega sloga. Unikatne forme so se poslužili že na predhodnjem Two Dogs Fuckin', z El Desperadom pa so Hrvati še bolj zarili v vode sebi lastnega glasbenega izraza, ki jih dela tako zelo drugačne od drugih.
Nastali na pogorišču izumrle reške punk šole so Let 3 začeli ustvarjati pod globokim vplivom punka, kar je moč začutiti tudi še na El Desperadu. Punkersko udarnost so združili z značilnostmi alternativnega rocka in kančkom pop-rocka, zaradi specifike bi jih morda nekoliko izzivalno lahko označil kar za art punkerje. Vse od začetka do konca je zacementirana močna prisotnost zajebancije, kar zna biti (skupaj z veliko eksperimentiranja in skakanjem med žanri) privržencem klasične rock šole prevelika ovira za konzumacijo El Desperada. V tej točki leži največja pomanjklivost albuma, namenjen je zgolj omejenemu številu poslušalcev, ki so poleg kvalitetne glasbe pripravljeni na številne izlete v vode težkorazumljivega humorja in ostale čire čare, značilne za Let 3. Če so se na Two Dogs Fuckin' še uspeli držati nazaj, so Mrle, Prlja & Co. z El Desperadom dokončno prebili led in se začeli spogledovati z vsemi glasbeno sekundarnimi elementi - poti nazaj pa vse do danes niso našli, še več, z vsakim naslednjim albumom so trdneje zagrizli v jabolko eksperimentiranja in se oddaljevali od klasičnega rock zvoka.
Album razdeviči naslovna pesem, ki v veliki meri že povzema oris celotne plošče - mnogi čez inštrumente dodani zvoki prinašajo dodaten, za marsikoga moteč element v njihovo glasbo. "Fuck Famiglia" z metalskim riffom in prav nič prijateljskim sporočilom poslušalca odvede v popolnoma drugo dimenzijo, "Pokvarena žena" kot enega svojih adutov ponudi opazno vlogo ženskih back vokalov, mirnejša "Pogibe" pa z vsebnostjo mini pihalne sekcije deluje bolj kot kakšna pesem, namenjena vrtenju pred odhodom na nočni spanec. Tu je seveda še cvileče mučenje poslušalca s "Ciklamo", ki bo v prihodnosti prisotna na prav vsakemu novemu studijskemu Let 3 albumu. Posebno omembo si zasluži pesem "Vjeran pas", legendarna pesem Termitov in ena izmed nosilk zastave novega vala (podobno kot denimo "Lublana je bulana" naših Pankrtov), katero so si Let 3 drznili prirediti, imuniteto so kakopak našli v Mrletovem nekdanjem članstvu pri Termitih. Primerjavši z izvirnikom ima priredba močnejše, bolj definirane kitare, a se v rockerskih vodah ne znajde najbolje - original je pač nedosegljiv! Album El Desperado je torej skupek tisoč in enega obraza rock glasbe, vendar kot celota marsikomu ne bo všeč. Kaos punka so Let 3 znali preobleči v okvirje modernega rocka, katerega so sami sproti ustvarjali in pri čemer so se zelo dobro znašli, dokaz za sprejem albuma med ciljno publiko pa je nekaj El Desperado skladb, še danes prisotnih v repertuarju Let 3 koncertov.
Založba Dallas je ob koncu leta 2009 izdala ponatis prvih dveh, v originalu že dolgo nedostopnih, med oboževalci skupine kultnih albumov, Two Dogs Fuckin' in El Desperado, in s tem ponovno aktualizirala zanimanje za ta nenavaden band, ki zna danes marsikdaj s svojo provokativnostjo hrvaško javnost poriniti v šah mat pozicijo. Na ponovni izdaji El Desperada se nahajajo štiri bonus skladbe, na katerih je moč slišati, kako so Let 3 nekoč zveneli v živo - zagotovo dodaten motiv za nakup in obogatitev svoje zbirke vsakega ljubitelja hrvaške rock glasbe.
na vrh