Iron Maiden: Edward The Great: Greatest Hits

Čemu kompilacija, ki je kot jajce jajcu podobna "Best Of The Beast" izpred dobrih šestih let? Iron Maiden nas pošteno vlečejo za nos. Nič ne bi rekel, če bi v tem času Iron Maiden posneli npr. pet studijskih plošč, so pa vsega dve spravili skupaj.

Od tu naprej lahko tvezim same neumnosti. Da npr. od izdaje "Edward The Great" Paul DiAnno ne bo zaslužil niti ficka. Na "hite" s prvih dveh Iron Maiden plošč lahko mirne duše takoj pozabite. Vse skupaj se prične s "hiti" vzetimi s plošče "Number Of The Beast". Ne morem se izviti lastnemu cinizmu iz objema, a tale sila izvirna kreacija, ki šteje skupno šestnajst pesmi, je na moč ganljiva. Nasploh kar se nadaljnje primerjave z "Best Of The Beast" tiče. Živa verzija "Fear Of The Dark" je to pot vzeta iz "Rock In Rio". Kar srce se mi para ob tako genijalni rokadi. In kaj je še takega, kar na "Best Of The Beast" ni moč najti? "Flight Of Icarus", "Infinite Dreams" in pa seveda "post The X Factor" novotariji "Futureal" in "The Wicker Man". Torej, če naredimo približek in ugotovimo, da so pesmi pravzaprav enake na obeh kompilacijah, le vrstni red je znova malo pomešan (to so bile prave Tantalove muke), odsotnost "hitov" s prvih dveh plošč pa je kompenzirana s "hiti" z zadnjih dveh (vmes lahko znova vtaknemo le nesrečni enačaj), se lahko tolažimo le z dejstvom, da je razlika med kompilacijama samo v naslovnicah.

Da bi slučajno med svoje "stare lajne" Iron Maiden pripeli kakšen nov single, kot je bil to jezni "Virus" na "Best Of The Beast", je utopija. Torej "Best Of The Beast" kraljuje še naprej. Iron Maiden igrajo na karto lepe naslovnice in zajetne knjižice znotraj CD-ja ter na "slabo vest" ljudi ob občutku, da tale kompilacija absolutno sodi k raritetam "Eddie's Archive".