Med vsemi power baladami, katere so do zdaj ustvarili britanski prog rockovski velikani Marillion, "Easter" zaseda prav posebno mesto, saj gre z ambientalno-emocionalnega vidika za najbogatejšo delo s kultnega petega studijskega albuma "Seasons End" (1989) in tisto piko na i s katero je tedaj še novopečeni pevec Steve Hogarth dokončno uspel prepričati neprepričane in osvojiti srca številnih privržencev, kateri niso mogli preboleti odhoda njegovega predhodnika Fisha.
Ta prelepa, idealistična balada, katera se dotika severnoirskega boja za neodvisnost ter hkrati aplavdira naravnim in folklornim lepotam 'zelenega otoka' (neobičajna, a izjemno pohvalna poteza s strani te legendarne angleške skupine), je brez dvoma eno izmed najboljših del v njihovi zgodovini, zato ne preseneča, da je bila izbrana za tretji single s prej omenjenega studijskega albuma. Na njej v vsem sijaju blestita predvsem kitarski velemojster Steve Rothery s svojim tenkočutnim igranjem akustične, kasneje tudi slide kitare ter briljantno rabo arpedžijev ter Hogarth, ki jo odpoje z neizmernim patosom.
Nenadkriljivo vzdušje še dodatno dvignejo večplastne Kellyeve klaviaturske zavese, spremljevalni vokali in fenomenalna Rotheryeva slide solaža, katera je ena izmed najbolj subtilnih v njegovi karieri. Temu sledi odličen izhod preko H-jevega dramatično-veličastnega vokala, čudovitih rifov in globokih plasti klaviatur, ki v kombinaciji ustvarijo hipnotično melodijo in sanjsko vzdušje, kar poslušalca v trenutku ponese nad oblake in mu da nov zagon tudi v tistih trenutkih, ko se zdi, da nič ne gre tako kot je treba. Tudi promocijski video v katerem se člani banda nahajajo v središču severnoirskih folklornih in naravnih znamenitosti je eden izmed najbolj estetskih v njihovi povesti.
CD-verzija singla je vsebovala tudi koncertno verzijo klasike "The Uninvited Guest" ter izvrstni "The Release", morda celo najbolj priljubljeno Marillion bonus skladbo sploh, saj jo še celo dandanes občasno izvajajo v živo. "The Release" je klasični pop rockovski energetski katalizator, ki v ritmičnem elementu nosi mnogo skupnega z nekaterimi stvaritvami Pink Floyd Gilmourjevega obdobja ("Take It Back") pa tudi zgodnjimi U2. Lahko bi se reklo, da gre za nekakšno okno v slogovno usmeritev njihovega naslednjega albuma "Holidays In Eden" (1991). Nekatere 12-inčne vinil verzije so namesto "The Release" vsebovale koncertni izvedbi "Clutching at Straws" (1987) klasik "Warm Wet Circles" ter "That Time of the Night", seveda že z gospodom H-jem na vokalu.
"Easter", ena najlepših balad v zgodovini rock glasbe, je Stevea Hogartha dokončno ustoličila v vlogi unikatne pevske avtoritete, ko so se preostali člani Marillion zares zavedli, kako pomembno pridobitev za nadaljnji artistični razvoj skupine je predstavljal njegov prihod. Neutolažljivih Fishevih privržencev, ki si niso mogli zamisliti prihodnosti za Marillion brez njega, je sicer tudi po tem ostalo še kar nekaj, a so v naslednjih letih, ko je band dokončno pomahal v slovo neo prog rocku, vse bolj in bolj začeli izgubljati zagon in prepričljive argumente.
na vrh