From Ashes so moderni groove trash metalci iz Slovenije, ki so nastali na pogorišču skupine Almost Rage. Njihovo izrazno izhodišče je moč iskati v izročilu thrash metala, vendar pa vzdržuje skupina skozi album izrazito muzikaličnost, nasploh z vrhunci v refrenskih napevih. Bend je na albumu uspel izpostaviti izredno nasršeno nazobčan in plazovit zvočni masiv, ki temelji na enakovrednem grmenju dveh kitar. Album se lahko pohvali z odlično produkcijo, ki ob vsem naefektirano distorziranem šundru zadržuje organsko koncertni, to je živ sentiment, v katerem se začuti kompaktnost in enovitost ekipnega duha skupine.
Bend je svoje čase rad poslušal (in verjetno še vedno to rad počne) skupino Machine Head. Gradi namreč na našpičenem groovu izdelanih vodilnih motivov, ki temeljijo na grabežljivem masivno zvočnem vzmetenju kitarskih fraz. Te so učinkovito vpete v kotaleče in nepopustljive ritme. Skupina okrašuje prehodne dele s harmonijami v tercah in dodatno nasnetimi kitarami (kitarski ornamenti) s katerim učvrščuje izrazito masivni zvočni zid.
Fantje odlično obvladujejo svoje instrumente. Užitek je poslušati album, kjer »grabi in prijemlje« vse na njem, kot je treba. From Ashes so racionalen bend. Idej ne trošijo, pač pa jih detajlirajo z mnogimi okraski in finesami. Srednji instrumentalni deli nikakor niso zahtevni. Vanj so vpete muzikalično kompaktne solaže, ki vzdržujejo atmosferični groove in kitarista ne razsipavata z notami v njih. Vse poteze skupine so v aranžiranju skladb silno modro racionaliirane in pozicionirane na pravem mestu. Od tod tudi odličen energetsko voltažno in muzikalični iztržek vseh skladb.
Pri vsej ambcioznosti in ustvarjalnem žaru, pa se je skupina odločila, da integrira v svoje vste vokal, ki za metalske žanre niti ni specifičen. Zato je »pogojno užiten«. Nekaterim bo povsem godil, drugim, zlasti tistim, ki boste v riffih sliišali neizkoriščen potencial višje rušilnosti, pa bo predstavljal nemara kamen spotike, ki ga bi bilo mogoče nadgraditi z večjo mero uničujoče vampiriranosti in zloveščnosti. A to je stvar okusa. Vokal je namreč melodičen, čist, srednje intoniran. Leži večinoma in pretežno v srednjih legah, bi ga pa bilo, glede na barvo in pristopanje, najlažje umestiti v sfere alternativnega rocka, grungea. Zato pridobivajo skladbe prej na melanholični, tudi »žilorezni«, če ne kar občasno patetični, zazrtosti. V tem oziru nosijo From Ashes nekaj alternativne sapice, suma sumarum pa bi bila lahko katera izmed skladb studijskega prvenca brez težav uvrščena na MTV. Daleč od tega da bi bilo z vokalom kaj narobe. Angleščina mu gre poleg tega več, kot dostojno od rok. Je pa vokal ključni element, ki odloča o tarčni publiki oziroma bazi fanov. Album cilja torej na bazo mlajših, manj zahtevnih poslušalcev.
»Dying Embers« je zelo dober album. Kot prvenec, je zelo kvaliteten uvodni dokument v kariero po nastanku sicer mlade in ambiciozne skupine izkušenih glasbenikov, s katerim skupina uspešno polaga temelje sebi lastnega glasbenega dosjeja. Je namreč poln odličnega igranja, skladbe so kompaktno aranžirane, v finesah optimalno detajlirane. Komadi resno grabijo. Produkcija Simona Jovanoviča (ex-Prospect) se je pri tem izkazala za zadetek v polno.
na vrh