Matevž Šalehar zvani »Hamo« je še en slovenski glasbeni umetnik, ki je našel pravo nišo v slovenskem zabaviščnem parku rock n' rolla. Od časov Babewatch, do Mojo Hand, ki so prerasli v njegove Tribute 2 Love, do najnovejših izzivov v kombu Escape Quartet. Hamo je tudi dober kompanjon Gala Gjurina, njuna skladba Črni konji čez nebo pa vam od leta 2010 dalje še vedno verjetno krepko odzvanja v ušesih, saj je šlo za najbolj predvajano slovensko skladbo tistega leta.
Hamo & Tribute 2 Love se torej predstavljajo s prvencem. Končno. Kuhal se je od leta 2006. Zato je skladb na njem kar debelih 16. Na njem ne manjka, do tega dne med poznavalci in ljubitelji skupine dodobra oprijeta »Do You Believe In Love«, himnično pridigarska obče pozitivna oda radosti in oda ljubezni. Ne manjkata niti prvi single "Vija vaja ven" izdan leta 2011, kot tudi ne lanskoletni »Gremo se igrat boga«.
Element, ki najprej "zbode v uho", ko je govora o Hamu in njegovi glasbeni izkaznici vokalnega interpreta je seveda vokalna karakteristika za katero naravni habitat bi brez težav hipoma razglasili poljubno železarno, jeklarno ali premogovnik. Vokal, ki v barvi in interpretaciji občasno dokaj posrečeno potegne na britanskega soul blues rokovnjača, sicer čislanega in planetarno obče prepoznavnega kralja soul popa Joe Cockerja. Prav ta posebnost, predvsem pa izjemen občutek za polnokrvno vživljanje v različna čustveno pogojena razpoloženjska stanja, ki jih diktirajo sporočila verzov, je pomemben element, ki ustvarja izjemno razgibanost – recimo kar barvitost (obarvanje) sicer strogo zakoličene forme blues glasbe,ki je osnovna iztočnica navdiha glasbe Tribute 2 Love.
Matevž Hamo Šalehar je nadarjen glasbenik, na to namiguje tudi prestižna nagrada to je osvojeno prvo mesto na kandidaturi za Slovensko popevko leta 2012 s skladbo Ti prihajaš. Velika karizma, strastni naboj v vokalu, ki občasno s svojo raskavo robatostjo in neprikrito macho mojo postavo, izvablja iz trdozvočne rockovske blues retorike najboljše. Prav Hamo je tisti jeziček na tehtnici, ki s svojo, za slovenski prostor edinstveno vokalno pojavo, razgiba poanto o Tribute 2 Love do te mere, da prinaša zasedba izjemno popestritev slovenskega glasbenega prizorišča.
Občasno bi lahko kratko in odrezavo označil vso poanto o Hamo & Tribute 2 Love, da gre za glasbeno izkustvo, ki ni daleč od situacije, ko postaviš Cockerja v poenostavljeno različico glasbene kulise Allman Brothers Band. Če prelivaš vsebinsko čokato oprijemljivost zimzelene glasbene zapuščine legendarnih Allman Brothers Band pristno skozi svoja avtorsko prizmo glasbenih talentov, zagotovo ne more iti nič narobe. In Hamo pristopa s svojimi Tribute 2 Love natanko tako. Hamo ima ob sebi zbrano četo izrednih glasbenikov.. Čuti se da se fantje poznajo že dolgo časa, da so vezi zrasle v izjemno zaznavno entiteto glasbenega telesa Tribute 2 Love in da vsi gradniki iste zgodbe vžigajo na isti valovni dolžini – se idejno izvedbeno samoojačujejo. To je najbolj pomemben element, da album »Dve« sploh lahko funkcionira. In funkcionira v polnem iztržku. Od glave do pete. Blues rock retorika, ki jo poganja rožljava soul pričeska robatega šarma Hamovega vokala, prepriča in zgrabi hipoma ob otvoritveni Scotch, tako zapeljivo držo pa zavzema do prve skladbe položene v Slovenskem jeziku. Gre za prvi single Vija Vaja Ven, kjer ugotovim, da Hamov vokal v slovenskem jeziku funkcionira drugače. Najbolj primeren glasnik, ki približa »mehkejšo« zagledanost s senzibilno platjo vokalne interpretacije je čutna uspavanka briljantnih melodičnih rešitev Gremo se igrat boga, ki je tudi aktualni single, obenem pa absolutno odstopa od preostalega materiala, tako po zasnovi aranžmajev, kot tudi vokalni interpretaciji, saj ohranja le malo stikov z blues retoriko, ki ji je sicer skupina v svojem izraznem značaju obče naklonjena.
Spremljava ponuja absolutni organski princip. Čokat retro zven blues rock principa skupine nadgrajujejo tudi klaviature rabe Hammond zvoka. Produkcija je dinamična, živo diha, ponuja privlačno kombiniranje toplih barv in prelepo razporeditev gradnikov zvočne slike, ki vzdržujejo v centralni legi Hamov karizmatični vokal.
Skladb je šestnajst. Ne glede na to , da je Hamo spreten krmar, ki elementarno kuliso spremljave uspešno razgibava s svojo vokalno prožnostjo, pa vseeno kanček moti spoznanje, da je število izbranih skladb za album previsoko. Žanrski kalup v katerem se suče skupina omogoča le določeno število figur. Pri skladbi številka 16., pa čeprav gre za »usekano« zafrkljivo Rožice, postane poslušalec blago utrujen, So pa točke, kjer je še nekaj rezerve. Denimo že kar druga Wish You Well, v kateri moti multiplo ponavljanje refrenskega napeva »Wish you well«.
Sicer pa gre za odlično opravljeno delo v večinskem iztržku. Hamo in njegova spremljevalna zasedba se preverjeno sučejo v glasbeni špuri, ki jo obvladujejo v mezincu leve roke. Tu so najmočnejši in tako se postavljajo tudi z albumom »Dve«. Dokler vlada v strastno zloščenem naboju magnet strupeno pregrešne omame, ki jo ponuja energetska vibracija »Heart To Play On« (na vokalu je Uroš Primužič z "nežnejšim" barvnim odtenkom!) ali Country (Still In Love), je jasno, da Hamo & Tribute 2 Love, še zdaleč niso rekli zadnje.In Lost My Faith z nekaj The Rolling Stones konture ali funkovske vzmetnice v Lady G? Ni kaj. "Dve" velikodušno ohranja obilje zabave preko 16 točk.
na vrh