Tudi plošček Drevored ni izjema. Trinajst akustičnih skladb odraža današnji čas skozi oči in dušo prekmurskega etno-rockerja in so obogatene z energijo električnih kitar in električnih orgel ter z etno instrumenti, kot so cimbale, harmonika, balalajka, gosli, tamburica, trobenta ... Zmes ljudskega in sodobnega zveni "kreslinovsko"; ostal je zvest svojemu zvoku, ki spominja na beatniško obdobje poznih šestdesetih let. Vlado Kreslin je s svojima sodelavcema, kitaristom Mirom Tomassinijem ter producentom in multiinstrumentalistom Galom Gjurinom ustvaril še en pisan izdelek, ki sodi v sam vrh kakovostne glasbe.
Prva pesem na albumu nosi naslov Tam na koncu drevoreda, po kateri je album tudi dobil ime. Tipična "kreslinovska" balada deluje meditativno; misli popelje v naravo, v razmišljanje o življenju. Kam gremo? Kje smo? Od kod in kam potujemo? Življenje je kot drevored. Na koncu drevoreda ostanemo sami, pomahamo v pozdrav vsem lepotam in ljudem, ki jih cenimo. Skladba Krasni novi svet, ki je tudi najavni singel, je dobila naslov po slavnem romanu Aldousa Huxleya (1932), ki govori o črni prihodnosti sveta ali o anti-utopiji. S svojim raskavim glasom Kreslin v rockersko obarvanem komadu kritizira moderni čas, čas hitenja in čas, ko živimo eden mimo drugega. Ne vidimo narave okoli sebe, ne vzamemo si trenutka zase, živimo v svojem mehurčku in pozabljamo na druge. Nič nas ne stane, če se ustavimo, vdihnemo, se ozremo okoli sebe in podarimo kak nasmeh. Potem pa res imamo svoj krasni novi svet! Zunaj je veter spominja na ljudsko pesem, ki jo ljudje prepevajo ob mrzlih zimskih večerih ob krušni peči. Lepa akustična folk skladba, ki jo ob refrenu začini tudi mehki glas Severe Gjurin. Ena pesem je hit-pesem, pesem mnogih preprostih želja, v katerih se najdemo vsi. Še ena skladba, ki deluje pozitivno, nam riše nasmeh na obraze, nam daje misliti o današnji družbi, ki je usmerjena vase, pozablja, da lepa beseda in topla dlan delata čudeže. Vendar pa Kreslinova pozitivnost ter vera v dobro in dobre ljudi zbudi v nas najboljše. Danes sem v molu je peti biser na plošči slovenskega Boba Dylana. Poetično opisana občutja, ki smo jih vsi kdaj doživeli. Posebno noto daje komadu tudi zimbabvejska a-capella skupina Insingizi. S tabo je izi je klavirska balada, polna hrepenenj in želja. "Rad bi bil tu, rad bi bil tam, rad bil bi vsi, rad bi bil sam!" Pravljično število sedem označuje pravljični motiv v naslovu Ogledalce povej. V tej pesmi ne najdemo motiva lepote kot v pravljici, temveč je to še ena skladba, ki obravnava odnose med ljudmi in identiteto ljudi. Pretvarjanje, aktualna politična tematika, globalizacija ... Smo Micka ali Franc, Amerikanec ali Špan'c, prezident gorja ali državljan sveta? Skladbo lahko glede na tematiko povežemo s pesmijo Krasni novi svet. Poj mi pesem je še en prešeren komad na plošči, poln življenja, veselja in svobode, ki ima plesni ritem, in je s svojim himnovskim besedilom gotovo primeren za vsak žur. Tam daleč stran je pesem, ki je nastala na podlagi čarobne ruske tradicionalne pesmi. Poje jo Vladov oče Milan, ki je nekoč v studiu na spodbudo Gala Gjurina zaigral nekaj zase. Vladov oče je vzel kitaro in zapel neko melodijo, ki so jo vsi slišali prvič. Povedal je zgodbo o mladih Kozakih njegovih let (17 let je bil star), ki so jo (poleg drugih pesmi) prepevali v ujetniškem taborišču. Pesem je vse popolnoma očarala. Vlado je napisal besedilo, posneli so jo in uvrstili na Drevored. Rusko obarvana je tudi pesem Podmoskovski večeri, ki jo je tudi rad prepeval Vladov oče. Mesto na albumu je dobila zato, da nas opominja na naše slovanstvo. Let the music flow je posneta v duetu z angleškim kantavtorjem Allanom Taylorjem. Do sodelovanja med njim in Kreslinom je prišlo na zelo spontan način. Imel je koncert v Avstriji in je poklical Vlada, če se bosta kaj videla. Kreslin mu je povedal, da se ravno nahaja na Dunaju, kjer snema z Insingizi. Vlado ga je v hecu povabil v studio, da bi kaj posnela in tip je zagrabil. Naslednji dan je Vlada poklical in mu zapel po telefonu: "La la la ... Do you like it, ti je všeč?" Prišel je v studio in sta posnela pesem Let The Music Flow. Allan Taylor je v svoji štiridesetletni karieri izdal šestnajst rednih albumov. Pri sedemnajstih letih mu je v roke prišel roman Na cesti beatnika Jacka Kerouaca, ki mu je za vedno spremenil pogled na življenje. Prepustil se je cesti in na njej vztraja še danes, del izjemnega mozaika ustvarjanja pa je dopolnjen z zlitjem slovenske in angleške izvrstnosti. Na plošči pa se nahaja še en duet, in sicer s hrvaškim rockerjem Liviom Morosinom. Livio je eden boljših avtorjev popa, roka ter etno glasbe, ki je svojo pot začel že leta 1980 s skupino Gustaphi And His Young Spirits večplastno potrjeni in nedvomno talentirani glasbeni poet neutrudnega duha pa je svoj plamen s Kreslinovim združil domala povsem po naključju. Ko je Kreslin gostoval na knjižnem sejmu v Pulju s Pojezijami, je Livio na otvoritvi pel pesem Dajte mi libar, Vlado pa mu je pritegnil. Naslednji dan sta šla v lokalni studio in jo posnela. Pa smo pri koncu Drevoreda ... Album se konča s pesmijo Lahko noč, sestrica, ki je pika na i še ene Kreslinove mojstrovine. Skladba zbuja lahkotnost s svojo nežnostjo in nas pomiri, nikakor pa ne odvrne od vnovičnega poslušanja plošče.
Besedila presunejo z jasnimi in v srce in dušo segajočimi sporočili, ki polno zazvenijo podkrepljena z izjemnim občutkom za glasbo ter izjemno intimno produkcijo izpod prstov nadarjenega slovenskega glasbenika Gala Gjurina, ki je poleg številnih nadarjenih sodelavcev na omenjenem projektu postal nujni in izjemno pomembni gradnik enkratnega glasbenega popotovanja. Pot te dušne barke pa bi bila precej bolj pusta, če ne bi izžarevala bogate srčnosti ter duše beltinškega svetovljana ter izjemnega glasbenega genija. Vlado Kreslin je človek, trubadur, ki združuje svetove - urbanega in ruralnega, domačega in mednarodnega. Trinajst skladb je kakor trinajst mogočnih dreves del Drevoreda, ki so srce današnje stvarnosti. In ta je le redko zazvenela tako lepo in srce dotikajoče mehko, kot v enem najboljših izdelkov lanskega leta - vsaj tistih, ki so privreli na plan iz presušene ter glasbeno opustošene rodne slovenske grude.
na vrh