San Di Ego: Doktor za Rock`N`Roll

San Di Ego je kvartet izkušenih glasbenikov, ki se po istoimenskem prvencu izdanem leta 2014, za slovenske razmere relativno hitro vrača na sceno in sicer z njegovim studijskim naslednikom »Doktor za Rock'N'Roll«. Novi album poglablja in utrjuje temelje glasbenega vizionarstva studijskega prvenca. To je pač hoja po začrtani poti ustvarjanja klasičnega hard rocka, ki išče svoj navdih v najbolj reprezentativnih dosežkih tega žanra v svetovnem oziru in sicer znotraj časovne ere njegove velike popularnosti osemdesetih let. Gre pravzaprav za transformacijo tega momenta v hard rock album slovenskega geografskega porekla.

»Doktor za Rock'N'Roll« v občem dometu hard rocka, ne bi mogel bolj odzvanjati slovensko, kot odzvanja. San Di Ego se v tem oziru z novim albumom še bolj približujejo dejstvu pojava Šank Rock, smiselne so primerjave z esenco zadnjega Requiem albuma »Fallen Angel«, trenutki albuma »K-Metal« projekta Zabukowski, zaznavna je celo spravljivost z izbranimi trenutki kariere Aleša Klinarja.

Pravzaprav skupine v Sloveniji, kot je San Di Ego ni. V današnjem času ne. Žanrsko niso aktualni, so pa, ob ponovno oživljenih Šank Rock, edini in prav zato, za Slovenske glasbene razmere, toliko bolj posebni. Si drznejo, si upajo! In pogum šteje, San Di Ego pa so si s svojo prodornostjo, že izborili prepoznano ime na slovenskem, pri čemer trkajo celo uspešno na vrata frekventne rotacije slovenske srednjevalovske glasbe.

V artističnem oziru ne posegajo San Di Ego po ničesar še neslišanem, ali posebnem. Navdahnjenost črpajo iz zapuščine trenutkov hard rocka osemdesetih. Navržeš ščepce Whitesnake, Bon Jovi, Scorpions, Van Halen in jih v svoji glasbeni reviziji prekodiraš v svoj hardrockovski »makrame«.

Ekipa je neverjetno izkušena, prav tako pa se čuti v vseh točkah in trenutkih tega albuma, da je kvartet ogromno preigral. Bodisi skupaj, bodisi v predhodnih glasbenih asociacijah (Requeim, Billysi,..). Nad vsem tem pa se še izdatno čuti, da so vsi štirje v karieri preigrali množico priredb tujih izvajalcev ter tudi preposlušali enormne količine hard rocka drugih izvajalcev, zato absolutno razumejo estetiko te žanrske glasbene kulture. V bistvu jo nosijo v mezincu leve roke   Pevec Sergej Škofljanec se je že v preteklosti izkazal kot izredno spreten kompononist in aranžer, svoje talente pa znova unovčuje pretanjeno, izbrušeno in zavzeto.

Čeprav je »Doktor za Rock'N'Roll definitivno več kot pomenljivo nalovljen album, saj v sporočilih nagovarja naravnost tako, kot »zdravniški recept kurative z rock'n'rollom«, pa na njem ni niti enega trenutka, ki bi obstal v trajnem spominu poslušalca. Prav zavoljo tega, ker skladbe ne prinašajo nič novega in še neslišanega. Četudi se prikaže, kot posebni gost na skladbi Gledam tvoje slike kova Sašo Mežek, to kaj prida ne obrne slike. Ta skladba denimo črpa navdih komponiranja refrenskih napevov (z vokalnimi harmonijami vred), ki se spogledujejo celo z muzikaličnostjo AOR purizma, v samem zvočno stilskem kalupu, pa odzvanja blizu tistega, kar so počeli Uriah Heep na svojih albumih med letoma 1982 in 1985. V skladbi Junaki se čuti fascinacija nad  Bon Jovi, v naslovni skladbi nad Whitesnake.

Je pa nekaj. Komadi so odlično zapakirani. Pravzaprav jim nič ne manjka. Komponistično grabijo takoj. Hipoma. Produkcija je izvrstna, natanko takšna, kot je tak album v letu 2017 potrebuje. Živa, krepostna, pri čemer je bas noga (zahtevano) prodorna in vseskozi jasno zaznavna. Vokal Sergeja Škofljanca je znova poglavje zase. Mož poseduje v tem trenutku enega najmarkantnejših hard rock vokalov na slovenskem. Glede na to, da je na albumu hipoma zaznavna izredna tovarišija kvarteta, ki  sploh daje podlago prepričljivosti s katero nagovarja ta album poslušalca, pa je posebno odkritje albuma soliranje Matica Ajdiča, ki prinaša, glede na studijski prvenec, še več ekspresivne vrednosti in še več pretanjenosti ter občutka za razmeščanje samih not v finesah solaž. V tem oziru je prav Matic Ajdič največja zanimivost novega San Di Ego albuma. Mož se je razvil torej v izvrstnega kitarista tudi v smislu ustvarjanja solaž, ki ne smejo biti »zatežene« in ne smejo cefrati kompaktnosti ter muzikaličnosti skladb. V tem oziru je Matic ubral prav pristop.

Torej? Lep album v vseh ozirih. V dodajanju vokalnih harmonij, v baldanih momentih, kjer prevzemna pozornost tudi integracija klavirja, obenem pa je zanimivo to, da prevzemata pozornost dve priredbi postavljeni na rep albuma. To je neverjetno učinkujoča priredba hita Touch Me (izvirnik pripada Samanthi Fox) in že dlje časa znana predelava Mežkove Julije, ki si v postavljanju klaviatur izposoja finto aranžiranja skladbe Here I Go Again (Whitesnake).

San Di Ego so pomemben bend za slovenski hard rock klasične branže. Vrednost je toliko večja, saj v novem mileniju teh bendov pri nas preprosto ni. Bolje, da hodi mladina na koncerte skupine San Di Ego, kot istrskih klap, »tribute to« skupin ter mnoštva "ex-Yu-rock balkanijade", ki so pri nas že davno tega (žal) dobili državljanstvo, medtem ko nam slovenskega rock'n'rolla primanjkuje. Kronično. Naj vas ozdravi torej doktor za rock'n'roll!   

San Di Ego - Doktor za Rock'N'Roll (uradni video):