"Dobrodošli na dvor" je peti studijski album skupine Mi2 in klasičen primer kje bi se moral, danes nahajati "mainstream" slovenske rock scene. Mi2 so izstrelili neverjetno zrel izdelek, ki je odlična sestavljanka prepričljive močno izpovedne poezije ter prefinjenega občutka za inštrumentalno rokovanje s fenomenom imenovanim rock'n'roll. To je album, ki poslušalca zasuje s pristnostjo čustev! Zvest je kot pes!
"Dobrodošli na dvor" je glasnik najpristnejše drže iskrenega uporništva, ki ga lahko servira zdrav pristop skozi rock'n'roll. Že takoj otvoritvena Odvisn od vremena je imenitna zgibanka nesramnega rockovskega drveža, ki jo preveva pridih punkerskega diletantstva in v katero je okusno vpeta prehodna cinična SKA finta. Takoj zatem ji sledi polbaladna stvaritev Zbudi me za 1. maj, ki je pravi rockovski testament. Kregar je v njem osupljivo globok in resničen! Gre dejansko za pesem, ki ima potencial "evergreena". Da! Definitvno da! A v neki drugi že preživeti zgodbi! Dandanes spimo brezbrižno in sanjamo o dneh "časti in ponosa". Nekoč pa pride trenutek odrešitve in takrat se prebudimo znova za prvi maj. Naš nekdanji lepi prvi maj! Odlična pesnitev, ki se lahko vselej dotakne globine še tako zakrknjenega japijevskega srca slehernega "slovenceljna", ki bo skandiral "za naše" uživajoč ob gledanju brezmejne sprijenosti ter pohujšanja, ki jo denimo danes personificira slovenski izbor za Evrosong.
Mi2 so okusili resnico! Zreli bolj kot kdajkoli so spisali verze polne cinizma, vdanosti v usodo in vendar jih vseskozi spremlja polna in popolna "zdrava pamet". Ta naj bi po pričakovajniih spremljala preudarnost slehernega individuuma naše slovenske družbe, ki pa ji tudi v novem tisočletju vladata upogljivost in klečeplaznost. Kot so močno izrazna besedila, tako skladno so odeta v glasbeno formo in oba faktorja se medsebojno odlično dopoljnujeta ter v sinergiji samoojačujeta ekspresivno moč samih skladb. V medsebojni kombinaciji dobimo preprosto tisto, kar zahteva rock'n'roll. Kombinacijo iskrenega, neukročenega a hkrati prefinjenega uporništva, ki metaforično napada vse živo naravnost s prve. Tej se pridružuje bravurozen smisel za humor, ki je parodija naše polpretekle Yu-zgodovine in današnje brezskrbnosti korupcije samooklicanih levih in desnih, ki jim "slovenceljni upogljivo prikimujemo" (besedilo v skladbi Mucek, vas bo že naučilo poslušnosti).
Morda napadajo Mi2 izmed vseh skladb najbolj prefinjeno skozi besedila "logiko naroda" v naslovni pesmi. Naj slovencelj udari slovenvceljna! Zaključen krog, zaključen perfektni neuničljivi stroj, ki deluje brez napak, ob katerem je še sistem v filmu The Matrix pravi otroški vrtec. Tipična skrajna in brezmejno imenitno začinjena ter prefinjena zafrkancija v pesmi Tarzan je morda vrhunec poetične udarnosti in s tem same glasbene ekspresije skupine. Govori o varuhu črnega zlata – nafte, to pa je? No ni omembe vreden. Album nosi izvrstno našponano slečeno "rockovsko" priredbo Sve ove godine (orig. Indexi), katera nosi v rokah Mi2 pravi pridih srhljive detektivke. O'grlo, podprta s kabaret honky tonk ritmom oživlja nemoč zlomljenega, ki ga je nekdo očitno vrgel na cesto, najverjetneje nekdanja ljubezen. Skratka zmes vsega kar smo. Bili. Bomo. Danes, včeraj, jutri. Na veke vekov.
Fantje so uspeli narediti album, ki je popolnoma prepričljiv! Slike skozi sporočila Mi2 dobesedno oživijo! "Dobrodošli na dvor" je definitvno neke vrste historični dokument slovenstva, ki ga živimo danes in smo ga podedovali preko vekov od naših pradedov. Fantje so se prekalili skozi leta in po vseh bitkah, zmagah ter porazih odvrgli od sebe prav vse maske. Brez pričakovanj, brez naprezanj. Le servirati golo t.j. zdravo preprosto mero rock'n'rolla, ki zadeva s prve. Kregar in Dirnbek sta v interpretaciji besedil ter v igri za mikrofonom absolutna zmagovalca.
In plod vsega tega iskrenega intelekta skupine, ki je posredovan brez slehernih skrivalnic, je prelep izdelek in pravzaprav monument slovenstvu. Klasičen izdelek skozi katerega vejijo vetrovi davne preteklosti tovrstnih skupin nekoč zdrave vseslovenske rockovske obrti oz. mainstream scene osemdesetih, ki so ji kraljevale skupine Avtomobili, Buldožer, Pankrti, Lačni Frantz. Levo in spet levo, skratka tam v rangu zrelega, resničnega rock'n'rolla nekje v družbi The Drinkers, Orleki, Res Nulius…? Recimo… Brez velikih ciljev, upov in želja… Govorimo o prekleti prizemljenosti, o čisti "rockovski" pristnosti, o prekletem realizmu, o noti ki odpira oči sanjačem in lahko zabije vselej kol v srce sodobne slovenske vse obče narodne majhnosti in zaplankane kretenoidnosti, na katero smo tako slepo ponosni. Če bi bil Ivan Cankar "rocker", bi igral v Mi2! Naj že pride prvi maj, da se zbudimo!
na vrh