Mass Hypnosis so hrvaški ekstremni metalci doma iz Zagreba. "Disin4mation" je njihov studijski prvenec. Kvintet pluje po prvinah modernih pristopov, ki raziskujejo končne domete razvoja ekstremov hrupno metalskega pustošenja, kakršno lahko doleti poljuben snemalni studio. Tako so se utaborili v izrazni podobi združevanja prvin metalcorea, na kar vas bodo opozarjali predvsem nekateri vratolomni prehodi po vzoru The Black Dhalia Murder ali Gojira in plejade podobnih skupin, po drugi plati pa v komponiranju ne gre zanemariti tudi dotikov melodične komponente, ki izvira iz vplivov Gotenburške šole death metala. Vsej stvari zanjo prisluhniti tudi ljubitelji skupin kot so Soilwork ali Mercenary.
Skupina je nastala leta 2006, člani zasedbe pa so doslej že prevalili lep kos kilometrine glasbenega udejstvovanja in se pred nastankom Mass Hypnosis kalili v skupinah Forlorn Legacy, The Rite Of Retaliation in Machine Insufficiency. "Disin4mation" je ambiciozno zastavljeno delo. Skupina je očitno našla tvorni jezik sporazumevanja in družno dahnila veter v jadra, ki so pognale barčico skupnih interesov naproti enemu - skupnemu cilju, brez nepotrebnega vijuganja, čemur bi botrovala deljenost v ključnih glasbenih pogledih. Zato je "Disin4mation" album zavidljive konsistence in jasno začrtanih idej, ki jih skupina zelo prepričljivo izraža. Ideja je bila realizacija ekstremne, temne plošče, popolne postapokaliptične vizije, skozi katero se vije sporočilnost konspiracije, masovne manipulacije, obvladovanje človeške mase v podajanju ene in edine resnice. Torej kriminalna dejanja kriminalcev, ki imajo vsa javna pooblastila da so lahko kriminalci. Ti s prstom kažejo na kriminalce, masa pa jim verjame. Že več kot dve tisočletji se ti predstavniki tajnih lož in prostozidarji energetsko napajajo in krmijo z naivnostjo človeške mase.
Že sama naslovnica albuma razvname ugibanja o tem kaj se skriva na albumu. V pravo smer. Ljubitelji lika in dela Franza Kafke, boste hitro razvozljali, da je nemara ravno Gregor Samsa tisti nevidni mož, ki živi na nebu in ve vse, pa ničesar noče povedati.
Zasedba kombinira dva vokala. Oba sta brutalna - ekstremna torej. Prvi je bliže prvinam death metal growla, drugi skače v bolj aktualne vzvode uporabe "core" vreščanja. Kitare služijo kreaciji masivnega zidu težkih in mračnih riffov, ki se pnejo preko albuma in nosijo pomembno funkcijo kreiranja "morbide" albuma. Solaž pravzaprav na albumu ni, zasedba se poslužuje harmonično oblikovanih prehodnih delov, ki so seveda zloženi v tercah. Prehodi so moderno urezani. Skupina jih "razseka" zlasti z aktivnimi bobni - ti se poslužujejo različnih kombinacij vpletanja dvojne bas boben bule z nikdar zapostavljeno integracijo blast beatov. To kreaira visoko dinamičen groove, ki pravzaprav nosi primat albuma. Je garant, ki s svojim variabilnim pristopom skrbi za zanimiv razvoj dogodkov. Bobni so v produkciji porinjeni toliko v ospredje, da kitarsko riffanje izgublja učinek "zloveščega". To je manjša negativna opazka. Da masivni zvočni zid, ki naj bi ga ustvarjali kitari, ne zaživi v polnosti.
Skupina je vrinila med skladbe nekaj nagovorov različnih likov, zato da še dodatno izpostavi in podkrepi sporočilnost tega izdelka. Morda je med njimi najbolj zanimiva "filozofska" primerjava trpežnosti virusa in človeka Agenta Smitha iz filma "Matrix", ki jo oživlja glas filmskega igralca Huga Weavinga.
V končnem seštevku lahko ta album umeščamo v žanr metalcorea, vendar pa se, kot omenjeno, čuti močan vpliv melodičnega "skandi" death metala. Ritmično so Mass Hypnosis odlično podkovani in velik del svoje hipnoze ustvarjajo zahvaljujoč izredni dinamiki visoko razgibane ritem linije. Disappearing Believers je nedvomno tehnično izrazni vrhunec albuma, ki pa nikakor ne zaostaja v kvaliteti kreacije voluminoznega "groove" vzdušja. V tej skladbi posebej izstopa (v produkciji zvoka jasno ločeno) kovinsko struženje bas kitare, kar daje vzdušju poseben atribut drugačnosti. Fantje ne odkrivajo tople vode. Sploh v tehničnem smislu ne. Tu jih je kopica novih skupin že davno tega pustila za seboj. Posebnost albuma je njegova drugačnost, ki jo pooseblja zlasti posebno vzdušje. To je zatohlo mračnega značaja, pisano na kožo vsem ušesom metalskih sado mazohistov. "Disin4mation" je težak album in ne sodi na jedilnik tistih, ki jim že vožnja po blago razdrapani makadamski cesti sproža želodčne krče.
Mass Hypnosis so metalcore klavci, ki jim je uspelo izkriviti elemente metal glasbe do te mere, da se lahko "Disin4mation" pohvali z vzdražno mero aktualnosti, drugačnosti in zato predstavi okušanju zanimiv izdelek. Predvsem njegova atmosferična plat je za raziskovanje zanimiva. V tehničnem smislu in smislu kombiniranja motivov ne predstavlja nikakršne revolucije ta album. Prepriča pa zlasti z dejstvom, ki ob poslušanju zapusti občutek, da stoji za albumom skupina, ki enovito diha in verjame v to kar ustvarja. Zato "Disin4mation" nosi jasen pečat. Pečat metalske privlačnosti.
"Disin4mation" nosi še precej lukenj, kljub temu, da je, kot prvi korak skupine, odmerjen v pravo smer. Prva je produkcijska, za katero je vredno pričakovati, da bo v bodoče nadgradila formo riffovske zavese. Slednjo to pot nehvaležno potiskajo v drugi plan razigrani in razgibani bobni. Prav tako pa ob nadaljnjem zorenju lahko pričakujemo manj naivnih rešitev in zato posledično večjo prepričljivost bodočih izdelkov.
na vrh