Panikk: Demo

Thrash metal je v zadnjih nekaj letih na slovenskih letih doživel tak razcvet kot ga je bil žanr nemara deležen le še ob svojem rojstvu v zalivu San Francisca. Ob taki kvantiteti bendov je težko ustvariti nekaj prestresljivo svežega, a če večini sorodnih tujih thrash metal bendov nove šole to ne uspeva povsem, lahko za slovenski thrash trdimo ravno obratno. Dvomim, da je še kje na tako majhnem območju moč najti toliko kvalitetnega thrasha, domača thrash scena pa je dobila še enega novinca, ljubljansko zasedbo Panikk, ki je pred kratkim izdala svoj prvi demo posnetek.

Panikk se nam na demu predstavijo s štirimi thrash metal napadalci v dolžini slabih dvajsetih minut. Panikk so uspešno in suvereno našli pravo razmerje med melodičnostjo na eni strani, ter agresivnostjo in tehničnim pristopom na drugi strani. Po tej plati Panikk spomnijo na mladostniški zanos začetkom Metallice, predvsem na ploščo Kill 'Em All. Glavnino mladostniške srditosti, jeze in energičnosti nosi Gapetov vokal, ki hote ali nehote spomni na mladega Jamesa Hetfielda, ko je še znal brezkompromisno odpeti komad brez južnjaškega jodlanja. Pohvalno je, da so mladci kljub temu, da je scena zadnje čase močno prenasičena thrasha našli svojo nišo, saj z dema naravnost bruha mladostniška energija in brezkompromisen pristop. Riffi so tako precej domiselni, solaže dokazujejo, da je Žiga tehnično brez dvoma odlično podkovan, lepo je slišati, da tudi bas nosi pomembno vlogo, medtem ko so bobni, kljub temu, da njih produkcija nekoliko peša, hudičevo pestri, polni zanimivih prehodov, lepo umeščeni rafali dvojnega bas bobna pa vse skupaj le še dopolnijo. Lep dokaz svežine je že uvodni rušilec Tribal, ki se iz melanholično melodičnega intra sprevrže v agresivni thrash masaker in se domisleno zaključi s tribal bobni, komad pa v spomin vtisne predvsem odličen refren s primernimi gang vokalnimi poudarki. Preostala trojka komadov pa prav tako ne zaostaja!

Prostora za izboljšave je vsekakor še nekaj, a Panikk so s svojim prvim demo posnetkom našli svoje mesto v (pre)nasičeni domači thrash metal sceni in dokazali, da se da kljub do skrajnih meja izrabljenim žanrom, še vedno posneti nekaj svežega, novega in nekaj kar ti že po dvajsetih minutah pusti peklenski "whiplash"!