O Johnu Fogertyju ne gre zgubljati besed! Je nekdanji član legendarne zasedbe Creedence Cleartwater Revival in eden najboljših avtorjev v zgodovini rocka…
Fogertyjeva samostojna studijska plošča "Deja Vu (All Over Again)" iz leta 1997 prinaša ob poslušanju spoznanje, ob katerem se človek ne more znebiti občutka, da je vse skladbe na albumu že nekoč slišal. Ne kdajkoli. S tem občutkom gladko zdrsneš nazaj v pretekle dni, v šestdeseta leta, ko je bil rock na vrhuncu. Skladbe na "Deja Vu" zvenijo tako znano in hkrati izredno sveže!
Že Fogertyjeva matična zasedba CCR je slovela po spretnem prepletanju rocka z drugimi glasbenimi žanri in točno to ponuja Fogerty tudi na samostojni plošči – nekaj countryja – Sugar-Sugar (In my life), I Will Walk With You, umazanega z boogijem prežetega bluesa v stilu Lynyrd Skynyrd v skladbah Wicked Old Witch in In The Garden, Radar v uvodu nakaže nekaj funk potez, vendar postane kasneje čistokrvni rock, She's Got Baggage v refrenu spomni celo na Ramonese in njihov Blitzkrieg Bop.
V skladbi Nobody's Here Anymore je Fogertyju na pomoč priskočil tudi Mark Knopfler in skladbi vtisnil svoj značaj oziroma Dire Straits značaj, ki ga v tako iskreni in spontani izvedbi žal ni moč zaslediti na njegovem zadnjem albumu "Shangri-La". Hkrati gre za skladbo, kjer tudi besedilo pride nekoliko bolj do izraza, saj se lepše spoji z glasbo kot v ostalih skladbah.
Fogertyju je uspelo tisto, kar mnogim njegovim kolegom ni in sicer je stare in pogosto pozabljene glasbene žanre prenesel v 21. stoletje in jih na okusen način ponudil mlajšim in starejšim poslušalcem. Morda je glasba ohranila pečat šestdesetih in sedemdesetih tudi zato, ker je producentsko delo opravil kar sam Fogerty in glasba ne zveni preveč čisto in umetno, temveč starinsko (v pozitivnem pomenu besede) in iskreno.
na vrh