Zagrebški alternativni rockerji Hladno Pivo so vrste legend. Po novem mileniju so očitno zadovoljni, če njihovi studijski izdelki izhajajo v časovnem intervalu vsakih štiri let. Očitno se to ujema z bioritmom skupine. »Dan zatvorenih vrata« nosi kar petnajst s preko 50. minut glasbe, kar je pravzaprav za skupino, ki je pričela kariero kot punk rock zasedba, preveč. A ko se poglobiš v novi studijski album postane polagoma jasno, da na njem pravzaprav ni časovnih mašil.
Kvintet je skozi leta dozorel in v punk rock iztočnice vmešal lepo mero muzikaličnosti, ki jo spretno dozira tudi s folk elementi in tipskim melosom, ki izvira iz geografskega polja, ki je dalo bogastvo yu-rocka. Mehčanje aranžmajev in preizkušanje nepreizkušenega poglablja tudi »Dan zatvorenih vrata«. Na njem več ne preseneča integracija harmonike, mandoline, tamburic in vse večji pomen rabe klaviatur. Zato niti ne čudi integracija številnih gostov, ki sodelujejo na albumu. Bend je k tvorbi albuma pristopil celovito in silno zavzeto. Iz sebe je želel iztisniti najboljše kar zna in kar zmore. Vsekakor pa ostaja punk rock element ob celokupnem seštevku še vedno osnova na kateri bazira izrazoslovje skupine. Tufi v današnjem obdobju, ko je dosegla veliko artistično zrelost.
Besedila so znova slikovito prežeta z velikim sarkazmom. Lucidno britje norcev preveva tudi ta izdelek in ta sočnost poezije je glavni adut skupine, ki preprečuje, da bi ob siceršnji glasbeni trivialnosti bolščala na plano potencialna vsebinska plitkost ali cenenost izdelka. Ekipa petih glasbenikov občuje tudi na novem albumu z žarom in strastjo velike tovarišije, album pa premore posledično izjemno kompaktno eksekucijo točk, ki vse po vrsti vsebujejo učinek organskosti, koncertne živosti in kohezije učinkovanja vezi vseh petih gradnikov, ki se med seboj odlično sporazumevajo.
Album se odpre jeznorito po vzoru prave »ljute rokčine«. S skladbo Žena. Ta sarkastično razkriva posameznika, ki je zabredel v krizo srednjih let in natanko ve kaj je obliž za vse njegove rane (Žena koja ima muda«). Z nezmanjšano intenziteto se album kotali naprej v skladbo Firma, ki brez dlake na jeziku razgalja veliki nateg, ki se je zgodil na Hrvaškem leta 1991. Tudi v Sloveniji (vem, da vas to spoznanje ne preseneča več)! Točke, ki še posebej silijo poslušalca v smeh pa so »oda majici« Mojoj majici (briljanten razvoj zgodbe skozi poezijo!), nadalje skladba o Tijan (Tijana, ki vedno kliče le pijana). Rockersko olje na ogenj prilivajo v nadaljevanju Messi, Zombi party,...
Album poseduje zadovoljivo razgibanost. Zlasti v umirjenih točkah prihaja do izraza izredna prefinjenost in pretanjenost, ki razgalja sofisticirano plat skupine. Ta z izkazano mehkobo in pretanjenostjo izvedbe dobesedno presune (Ljepa riječ, Barba), še posebej pa artistično vžige na albumu skladba Stari šajser. To je skladba, ki je prežeta z gradacijami atmosfere, pretanjeno modulacijo v srednjem instrumentalnem delu, ki stopnjuje drama teater in vsebnostjo velike muzikaličnosti. Prav ta melanholično nostalgična skladba dokazuje izjemno komponistično moč, ki so jo skozi leta razvili Hladno pivo. Skladba Žena doživi pred koncem albuma ponovitev v skladbi Bivša žena. Glasba in besedilo sta ista, vendar pa je skladba zaigrana popolnoma drugače. Če je prva srborita punkovska razbojnica, je druga povsem melanholično zazrta, na površje pa znova stopa mehkejša plat skupine.
Da ne nategujem preveč recenzije. Album »Dan zatvorenih vrata« je izdelek, ki enkrat več izkazuje izredno artistično zorenje skupine Hladno pivo. In ne zleze takoj pod kožo, tako skrbno je detajliran v aranžmajih. Zadržuje izredno muzikaličnost, trenutke neposredne rockovske udarnosti in trenutke, ki izkazujejo veliko muzikalično pragmatičnost, kjer prevzema zlasti mehkejša plat v igri skupine. Ne gre prezreti izrednega vokalnega vložka pevca Mileta, ki s svojim kameleonstvom in nebrzdano malho emocij in strasti še kako uspešno oživlja točke albuma in njihovo sporočilno vrednost. Vse leži v izjemnem ravnovesju in veliki pragmatičnosti. Zato je to izredno poslušljiv izdelek, ki skupaj vred z izredno sporočilno vrednostjo poezije, postavlja Hladno pivo enkrat več v kategorijo ponarodelih, ljudskih rock skupin južne sosede, s katerimi se množice hipoma poistovetijo. Hladno pivo so z leti postali glasnik ljudstva in malega človeka. S tem vred pa artistično zorijo in dostavljajo vse več globine in čutne komponistično izvedbene finomehanike v svoje kompozicije. Evolucija po naravni poti se torej nadaljuje in časovni interval v katerem se porajajo novi albumi vsake štiri leta, skupini še kako dobro služi in funkcionira.
na vrh