Založba Celinka je v sedmih letih delovanja (beri: časovni interval med letoma 2007 in 2014) prerasla v eno najpomembnejših inštitucij na slovenski glasbeni sceni, ki skrbi za to, da zdrava avtorska glasba slovenskih izvajalcev dobi svoje varno zavetje in pot do poslušalcev. Celinka velja verjetno danes za najbolj slovensko založbo med vsem slovenskimi založbami. Pri njej so namreč našli v glavnini domicil tisti izvajalci, ki se v celoti, ali najmanj občutno opirajo na tradicionalni ljudski melos, ne glede na slovensko geografsko poreklo. Celinka združuje prav sleherni košček slovenskega ozemlja v izjemen živopisani glasbeni pušeljc. V sedmih letih delovanja založbe se je razcvetel v vsej intenziteti, njegov razcvet pa na veliko veselje še kar traja in traja.
Predbožični čas je pri Celinki obarvan s številom sedem. Sedem let delovanja, kompilacija »Cvetober« pa je pravzaprav 77. izdaja založbe. Kompilacija ponuja izbor 36. skladb prebranih iz arzenala preko 70. izdanih albumov različnih izvajalcev v sedmih letih delovanja založbe. Trreba je poudariti da Celinka ne vabi pod svoje okrilje ravno skupin, ki bi opirajo svoj artizem na izročilu rock 'n' rolla ali metala. Bolj, ko je igra dane zvočne krajine organska, bolj je pisana na kožo A & R osebju založbe.
Ploščka kompilacije sta dva. Oba sta izjemno razgibana, kar je seveda pogojeno z izraznimi preskoki artizma, ki ga gojijo in razvijajo posamezni izvajalci uvrščeni na kompilacijo. Prvi CD je zbližan radijskim frekvencam. Torej je tudi komponenta popa v teh skladbah zaznavna. Vendar pa je to dejstvo pravzaprav obstranskega pomena. Njegovo bistvo je to, da poseduje izredno žanrsko stapljanje in idejno artistično embalažiranje v ušesom silno prijazno glasbeno »mašo«. Bodisi, da gre za izredno predelavo skladbe Tomaža Pengova Danaja s strani Polone Kasal, bodisi do kabaretnih jazz swing barabinov Nula Kelvina z izredno spevnim refrenom skladbe Včeraj, do milozvočij božajočih ženskih vokalov Bilbi, Nane Milčinski, zasedb Neomi in Papir, Jane Sen, pa vse do alternativnorockovsko zazrte NI te več s strani Vasko Atanasovski Trio. Tu je dejanje diskoidne funk nalezljivosti skladbe Prva pomoč s strani univerzalnih mojstrov eksperimentalne šok terapije Elevators, ali robati blues song Roberta Jukiča in njegovih Kramp imenovan Trese se trese. Že po naštevanju kopice skladb prvega ploščka smo priča izjemnim žanrskim preskokom med temi izvajalci. So pa snovalci kompilacije previdno prebirali med materialom, prav z namenom, da zagotovijo kompilacijo veliko poslušljivost.
Da ne bom predolg, se odpravljam k predstavitvi drugega ploščka kompilacije. Ta je nagnjen k predstavljanju tistih izvajalcev, ki so čvrsto povezani z tradicionalnim izročilom slovenskega ljudskega melosa. Kot sem omenil že nekje zgoraj, gre za izjemen mozaik izvajalcev, ki prihajajo iz različnih koncev in krajev naše domovine kar je 100% zagotovilo, da vas bo tudi drugi plošček vseskozi držal čvrsto ob sebi. Bodisi da gre za reinterpretacijo tradicionalnih pesmi, kjer stopa v prvi plan vokalna interpetacija in zborovsko petje, s strani formacij Volk Folk, Katice, Majave rože,ali skrajno zabavnega Aleša Hadalina, do tistega najbolj mičnega na ploščku. To je stapljanje ljudskega melosa s prostosučnimi vzgibi svobodoljubne improvizacije, ki vodi do fenomena eklektičnosti. V vsakem od izvajalcev, kot so med drugim Rudi Bučar & Istrabend, Brencl Banda, Baraka,. Jararaja, boste, ne glede na stopnjo instrumentalnosti ali/in vokalne interpretacije, ki jo vsaka zasedba zase podaja v svojem izročilu, deležni unikatnega pristopa k stapljanju slovenskega ljudskega melosa z elementi jazza, klasike, bluesa, kabaretne šansone, swinga, svetovne glasbe. Skratka dinamita in rdeče niti tej kompilaciji nikakor ne zmanjka. Skozi oba ploščka.
»Cvetober« lahko razglasimo tudi za izredno lepo novoletno darilo, nasploh če je kdo izmed vaših bližnjih zaprisežen glasbeni gurman razvajenih ušes. Kot povedano? Želite hitri izbor najbolj slovenskega izmed slovenskega? Potem si čimprej priskrbite izvod kompilacije »Cvetober« in odprla se vam bodo nova glasbena obzorja. Prav ta vrsta kompilacije je hkrati dramilo tudi za vse tiste, ki si zastavljate večno vprašanje o tem, ali smo Slovenci dovolj drzni glasbeniki avtorskega unikata, ali ne. Potem, ko boste zavrteli oba ploščka »Cvetober« kompilacije, vam bo postalo kristalno jasno, da je naša dediščina glasbene kulture več kot izjemna, na moč posebna in edinstvena.
na vrh