Threshold: Critical Mass

No pa razčlenimo, kot je v navadi empirizma, ki mu brezpogojno sledimo in verjamemo, tudi tale progresivni zaklad. Kitare so znova ostre kot britev, solaže so vživeto odžagane, arpeggioti znova briljantno čisti in živi kot sam peklenšček. Klaviature kot nekakšen povoj perfektno držijo skupaj pesmi, ki so kompleksneje grajene kot na predhodniku, a ohranjajo vso kompaktnost. Najprogresivneje med njimi je nalomljena "Echoes Of Life". V vseh pesmih najdemo zopet izrazite in za skupino značilne refrene, ki so podloženi z večbarvnimi linijami vokalov. Ti skrbijo za harmonijo in držijo vseskozi visoko vzdušje. Atmosferičnost v pesmih dosega vrhunec ravno v epskih refrenih. Genijalno pa je nasemplerano tudi klokotanje in škripanje ("Phenomenon", "Falling Away") efektov in metronoma, ki daje širino ritem liniji in znova dviguje vzdušje. Mac poje fantastično, v mirnih delih prilagodi vokal. Že tako melanholični glasbi, daje njegova barva glasu še dodatno melanholijo. Grozno, kako pod kožo zleze vse skupaj. Bobni tečejo na sleherni točki kakor teče najbolj točna švicarska ura. Pedantno in polno ter z živo melodično bas linijo tvorijo izreden kontrast. Fantje so dosegli vrhunec tudi v svoji produkciji. Kako čisto je odigrano vse skupaj in kako živo. Vse je razločno slišno.

Verzi skozi besedila sumljivo vlečejo na misel, da so fantje nemara prebirali v obdobju nastanka plošče knjigo "Celestinska prerokba". Sicer pa v besedilih s pridom izkoriščajo svoj "zeleni jezik", kar je postala njihova dobro znana zaščitna znamka, od prvenca "Wounded Land" (1993) naprej.

Značilni Threshold križani z novimi in svežimi ter zato pristnimi idejami. Magija med člani skupine je zares izredna, kot bi se fantje poznali celo večnost. Kot celota, kar se skladnosti poezije, kompozicij in produkcije tiče, je "Critical Mass" sama špica dogajanja na področju progresivnega metala za leto 2002.