Kako izdati aktualno zveneč, nevsakdanji, recimo raje kar edinstveni metal album, ko si metal skupina, nastala na tleh in v času rajnke Jugoslavije, davnega leta 1987? Album, ki se ga oprime pedigre kultne klasike, ki ohranja aktualnost časa v katerem je nastal in predstavlja pravo malo metalsko biblijo vsem prihodnjim rodovom, ki se srečujejo z njim, ko stopajo po svoji poti heavy metala? Zgodba o kranjskih Sarcasm…
Nekoč je bil novi val heavy metala velike Britanije, tik za njim je sledila ekspanzija skupin, ki so prihajale z druge strani Atlantika in želele izročilo n.w.o.b.h.m.-ja podati na še agresivnejši, še hitrejši, še bolj drzen način. V aranžiranju občasno celo kompleksnejši (zgodnji Fates Warning, Crimson Glory,…) način. Govora je o stari šoli ameriškega speed metala, ki je dal kasneje logične zametke tudi Bay Area thrash metalu. Privekali so Metallica, Megadeth, Testament, Anthrax, skoraj istočasno je počilo v Nemčiji, ki se je prebudila s svojim tevtonskim odgovorom na aktualnost thrash metala in vzniknili so Destruction, Holy Moses, Kreator, Sodom, Paradox, Exumer,…
Neverjetno je kako rasti in se razviti v kriku trenda, kot ga diktira svet sredi pretekle državne ureditve, ki izvaja skrbno kontrolo nad informacijami in jih ljudstvu izbira, ali celo servira, polaga v usta. Sarcasm so namreč v letu 1987 pričeli z delovanjem! Takoj ob ustanovitvi so vedeli kaj se trenutno dogaja na zahodu, na oni strani atlantske luže in takoj so vedeli kaj želijo! in kot takšni, so takoj odšli na svoj prvi sprehod po ulicah Kranja, odeti v visoke bele puma superge, oprijete, v mednožje zategnjene oguljene kavbojke, pokriti z bodičastimi usnjenimi jaknami, namrščenih obrazov, v skladu s takratnim metalskim bumom. Otroci ožigosanih, otroci udarne delavske raje, otroci prihodnosti, ogledalo takratne družbe, revolt, ki je s svojo pojavo kričal: »Raztrgajmo okove, porušimo zidove!« V vsega dveh letih po nastanku, so izdali svoj samostojni studijski prvenec »Crematory«, ki velja danes za kultno klasiko, s katero so Sarcasm takrat pravzaprav definirali in utemeljili rojstvo thrash metala v Sloveniji in ne le to. V tistem času je ta neizmerno nabriti album deloval sveže, moderno, navdahnjeno, edinstveno. Utelesil je brutalnost, hitrost, aroganco, neukročeno divjaštvo razumevanja svetovnega thrash metala prelito preko uma in rok slovenske manire v svojstven art dokument!
V Sloveniji je bil thrash metal takrat v zametkih. Poleg Sarcasm so pričeli z delovanjem v tem času koprski Salem, Jeseniški Game Over, Murskosoboški Železobeton, svoj motor so zagnali nekoliko drugačni Epidemic Zone,… Vse te zasedbe so postregle z avtorskim materialom, vendar pa je prav »Crematory« album, ki utemeljuje izvorno rojstvo thrash metala na Slovenskem in takratni Jugoslaviji.
Težko je najti na kupu štiri genialne ume, ki ujamejo le po dveh letih, od zagona skupine, enkratno delavno usklajenost skalibrirano na prožno navdahnjeni vibraciji, v duhu katere je možna pristna realizacija prav sleherne, še tako utrgane avtorske ideje! Verjetnost je res majhna, da se najdejo na kupu štirje veliki talenti na tako majhnem ozemlju, ki ob vsem tem ne poznajo prav nobenega strahu. Genialno skvašeni riffi, odlično sporazumevanje neukročeno divjaškega bobnanja , visoko aktivne bas linije jasno izpostavljene noge, premišljeno in na moč inteligentno umeščenje prehodnih pasaž, ki vzdržujejo na izjemnem nivoju rušilno pogubo apokaliptičnega obraza skupine, njeno slo po eksekuciji bestialnega hrupa, kakršna hipoma šokira sleherno glavo, navajeno na takrat »sladke« skupine Gu-gu, Čudežna polja, Pop Design,…. Smiselno, visoko pretočno in obenem, kar se tiče produkcijske slike, surovo živo ter drzno umazano! Vse kar potrebuje prava thrash metalska pristnost. Brco kasetnega napalma med oči, stresanje gneva iz polno napetih jajc! Aleš Blaznik je izjemen kitarist, recimo raje kar glasbenik. Ne le, da prinaša izjemne riffe, pač pa izkazuje svojo genialnost in redko najdeno pronicljivost za tiste čase, v vrhunskih solističnih akrobacijah. Neverjeten je občutek tega glasbenika za idealno združevanje melodičnih karakteristik, kot jih je diktiral takratni razvojni domet speed metala s thrash metalsko umazanostjo!
To ponovno izdajo albuma »Crematory« okarakterizira naposled, poleg osmih biserov, ki se resnično lahko pohvalijo vsak s pečatom sebi lastne karizme, polno značajsko veroizpovedjo ter tako delujejo, kot osem polno zaključenih glasbenih zgodb albuma, tudi prvikrat dodatni komad Divja kri, izgubljena kultna klasika skupine odpeta v slovenskih verzih, ki še na posebej presunljivo iskren način povzema glasbeno filozofijo in življenjski utrip poznih osemdesetih, kot jih je polno dihal in z nebrzdanim pogumom velikega glasbenega talenta izkazoval ta genialni kvartet.
Vsa ta bravurozna in globoko navdahnjena igra vezana na delo instrumentalnega dela ekipe, pa ne bi dosegala pravega učinka brez konkretne vokalne interpretacije! Vokal je izjemen. Ne v tehničnem smislu. Tega Sarcasm ne potrebujejo, saj bi delovali preveč lepo nadišavljeno. Je umazan kar se da, iskren v svoji pridigi, kot le redko kaj. Surovo rezek, dosega izjemen vokalni rang, ki v svoji strupeno frenetični zaletavosti krona prav sleherni kreativni gib skupine! Eksekucija angleških verzov z jasno izpostavljenim nemško podedovanim akcentom deluje v svoji pristnosti celo prikupno! Da so bili fantje v vsem dodobra seznanjeni z aktualnostjo takratnega aranžiranja skladb v rokah vidnih thrash metal zasedb zahodnega sveta, potrjuje tudi premišljeno opremljanje osnovnih vokalnih linij s spremljevalnimi vokalnimi harmonijami, s čimer Sarcasm mojstrsko kontrastirajo atmosferični razvoj samih skladb in poglabljajo visok dinamični razvoj samega albuma »Creamtory«.
Esenca skupine z imenom Sarcasm dosega svoj smisel že ob pogledu na samo naslovnico, kjer nosi fiktivni zombijevski junak thrasher, v eni roki odrezano glavo Freddyja Krügerja, na drugi roki pa ima nadeto Krügerjevo smrtonosno peteroprstno klavsko rezilo. Torej so Sarcasm sarkastično obrnili vso zgodbo o Freddyju Krügerju narobe, kar potrjuje tudi verzi skladbe The Krüger Story, kjer so vloge zamenjane in je Krüger pahnjen v vlogo tistega, ki mora sam sebi reševati kožo!
To je album, ki je silno pomemben dokument v razvoju slovenskega heavy metala in ima prelomno historično vrednost. Ustvarili so ga skromni mladeniči, ki so le hlepeli po tem, da dajo od sebe zlovešč, šokantno poguben ter hrupno besneč, aktualni thrash metal album za leto 1989. Po svojih najboljših močeh. Ne vedoč, da pišejo zgodovino slovenskemu metalu. Za svojo kreativno izrazno pronicljivost in nebrzdan pogum niso nikdar prejeli poštene potrditve in veljave, pa čeprav so si to dvoje več kot krvavo zaslužili. »Crematory« je izdelek posebne karizme, ki bi v drugem okolju za tisti čas, lahko skupini odprl vrata na stežaj za preboj na mednarodno prizorišče in položil temeljni kamen za oblikovanje kultnega statusa, ki bi bil lahko tudi svetovno prepoznaven. Ko tehtaš vsebino albuma »Crematory« ob boku prvencev današnjih kultnih velikanov svetovnega globusa, kot so npr. Metallica, Megadeth ali/in Anthrax, postane hipoma jasno, da se »Crematory« po svoji bogati sporočilnosti in unikatni avtorski prožnosti, brez težav kosa v slehernem trenutku z vsebino njihovih studijskih prvencev.
na vrh