Preprosto povedano je "Crash And Burn" album, ki ga bodo oboževalci skupine nemudoma uvrstili v zbirko, tisti, ki vam ime Sinner ne pomeni nič, ga boste seveda brez težav spregledali. Vzrok leži v preprostem dejstvu, da je verjetnost slogovne spremembe pri Sinner tolikšna kolikor je verjetnosti, da bi Motorhead postali spremljevalna skupina Madonna-e.
Mat Sinner je nakazal vračanje h tradicionalnim prijemom že z "Mask Of Sanity" in novi Sinner znova delujejo slečeno živo surovo, a neposredno rezgetavo, z lepim rockovskim odmerkom, ki pa ga prekrivajo elementi (zlasti vpletanje dvojne bas boben stopalke), na podlagi katerih "Crash And Burn" z lahkoto uvrstimo v tipičen starošolsko izvorno okostenelo obliko nemškega pristopa v heavy metalu. Prvi trije komadi plošče delujejo glede na predhodni album ostreje in trše, tako se nagiba "Crash And Burn" vzdušje v svojem prvem delu na album "There Will Be Execution" (2004). Skladba Heart Of Darkness je zanimivo druženje piratskega melosa kakih starošolskih Running Wild s harmoničnim dvojno kitararskim akcentom Thin Lizzy. Skladbo odlikuje odličen dramatičena a visoko melodične refren. Srednje hitri tempo odet v surovo riffovsko pregrinjalo, ob možato nosljavem prepoznavnem Matovem vokalu, pa v blagih odmerkih celo nadomešča veličino mini suit (Question of Honour) najboljših dni skupine v obdobju izdaje albuma "Nature Of Evil".
Potem, ko se album v začetku brez zavor metalsko zavihti in ponuja združbo sobivanja skladb v visoko dinamičnem in temačno metalskem dialogu, pa pridobiva album v nadaljevanju več točk na polju rockovsko sproščenega riffanja. Revolution je tipično podkovan s klasičnim rock n' roll akcentom, sledi mu Unbreakable, obe pa druži jalovo spoznanje, da sta manj navdahnjena trenutka albuma. Fist To Face postavi s svojo zloveščo ihto preprostega Motorhead riffa in navitim torpediranjem dvojne bas boben stopalke stvari prav hitro na svoje "standardno" Sinner mesto. Poleg vzvišene rockovsko zasnovane Little Head (priredba zasedbe Marvelous 3 z albuma "Ready, Sex, Go"), je Fist To Face najhitrejši in najkrajši komad albuma z izpostavljeno vročico (najmanj) The Finalizer riffa. Sinner so vedno znali kapitalizirati svoj veliki talent in široko dovzetnost za doumevanja carstva heavy metal glasbe v bolj umirjenih skladbah. Until It Hurts je pravi naslov za slednje.
No kadar je govora o Sinner se je nemogoče izogniti debati o Thin Lizzy. Takšne "nove" mini Lizzy izposoje "Boys Are Back In Town kalupa" ne skriva Connection, ki temu sledi od glave do pete na relaciji dvojnih kitarskih harmonij, jemanja verzov v refrenu in predrefrenu. Neverjetno. Očitno je to postalo pravilo, da spominja vsaj ena skladba na Sinner albumih na Thin Lizzy. Če pa ne to, pa se lotijo Sinner vključitve najmanj ene predelave Thin Lizzy klasik (npr. The Sun Goes Down, Baby Please Don't Go).
Za "Crash And Burn" so prispevali ideje poleg Mata Sinnerja seveda njegov zvesti Primal Fear buddy Henny Wolter, Igor Gianola iz zasedbe U.D.O. in novopečeni "Primalfearovec" Magnus Karlsson. Sinner so album popolnoma slekli klaviatur. Prav tako ni najti daljših dvojnih solističnih kitarskih duelov, tercetnih harmonij, ki so z znamenitim trzanjem, puščale nekoč skladbam poseben pečat. Tudi "Crash And Burn" vrača Sinner v "pre-Judgement Day" ero. Občasno gre pogrešati Toma Naumanna v skupini, ki je znal na preteklih Sinner albumih položiti še kako duhovit kitarski riff ali solažo. Očitno je bil osnovni motiv napisati sproščen, samozavesten, preprost album, ki je prvobitno zapisan ekspresiji neposrednosti rock/metal riffa. Gre za album, ki je trivialno osvojljiv in skozi vsebino katerega se boste nemudoma preglodali. Nič revolucionarnega v smislu glasbenega napredka za Sinner, a hkrati lepo darilo za zveste ljubitelje skupine.
na vrh