14. minut, štiri skladbe. Ne preveč, ne premalo. Nemški metalcore! Caliban. Nabor je petster. Type O' Negative, Rammstein, At The Gates, The Beatles. Kaj bi si sploh lahko zaželeli še več? Franka Sinatro? Takoj lahko uganete kateri dve skupini med naštetimi sta pisani na kožo Caliban in kateri dve manj.
Da. Rammstein in At The Gates. V skladu z germansko glasbeno filozofijo nove ere. Tevtonski thrash vmešaš malo melodike Gothenburga, naviješ vse do ekstremne hitrosti, predoziraš z vratolomno pavziranimi "breaki" in reč je pripravljena za obed. V obe skladbi so Caliban seveda vdihnilo svoj pečat, a sta tudi obe ohranili bližnji podobi izvornim oblikam originalnih izvajalcev. Konec koncev so Caliban nekakšna moderna metalska izpeljanka, na katero je v oblikovanju zvočne vsebine imela nedvomno vpliv Gothenburška death metal scena. Sonne (orig. Rammstein) ohranja tudi epskost ter pompoznost temačno donečih napevov, ki spremljajo vreščanje v refrenu, kar se posledično odraža tudi v ohranjeni drži melosa s podobnim vzdušjem, kot ga pozna original. Klaviature so dodane poleg!
Kjer je le mogoče, prevrešči vodilni vokal Andreasa Dörnerja vse, kar se prevreščati da! Zasedba, ki jo je namera kdo ujel februarja leta 2009 v Mariboru, ko so tam nastopili kot predskupina mnogo bolj razvpitih legendarnih nemških trasherjev Kreator, pripravlja v letu 2011 material za novo ploščo. A preden se Caliban snemanja celovito lotijo, so si očitno zaželeli nekaj dodatne sprostitve in zabave. Najlepše je, če to zabeliš z izvedbo skladb izvajalcev, ki so nate naredili poseben vtis s svojimi deli. Nasploh, če se žanrsko oddaljeni od tega kar počneš ti svetlobna leta. Kljub absolutni komaj markantni prepoznavnosti skladbe Helter Skelter, je treba izpostaviti odlično aranžmajsko opremljenost. Skladba deluje skorajda neprepoznavno, če prikličemo v spomin njen izvirnik. Caliban dokazujejo prav s to priredbo veščino, moč in znanje, kako učinkovito in v vsem optimalno preliti celotno esenco vsebine, kot jo pooseblja njihova glasba v izvirnik skladbe skupine, ki ji ni v ničemer sorodna, ob tem pa doseči manifest vseh osnovnih atributov Calbinban teatra, ki neomajno bljuva agresijo, srh, zlo in nariše poljubnemu konzumentu tipične krvave razglede pogube človeštva.
Blinded By Fear vam bo razčesnil butice s svojo strupeno, surovo, zloveščo držo. V njej pride do pravega izraza rušilnost zasedbe, seveda pa leži, kot že omenjeno, iztočnica za doseganje česa takšnega sam hrupnostni vzgled, ki so ga našli Caliban pri At The Gates. Pomp vnašajo Caliban s posnemanjem tercetnih harmonij, ali pa s takšnimi dvojnimi harmonijami nadomeščajo pravzaprav dele skladb izvirnikov, ki so melodično osnovo teh delov reševale drugače. V kompatibilnosti z jezikom Caliban najbližji izbor v Rammstein in At The Gates priredbah, a ne nujno najbolj zanimiv. To pot odnese prvo mesto v zanimivosti na tem EPju ravno Helter Skelter.
"Coverfield" se lahko pohvali z odlično togotno in živo razbeljeno produkcijo. Ohranjena sta isti producent in isti studio. Energija v teh predelavah je nasledstvo energije studijskega albuma skupine "Say Hello To Tragedy" (2009) in predstavi Caliban na vrhuncih svoje moči v tej dani postavi, ki je izvedbeno in aranžersko še bogatejša in še kompaktnejša v koherenci in medsebojni instrumentalno vokalni komunikaciji in sporazumevanju.
EP, ki je v vseh pogledih odličen, bo dobrodošel tudi v hvaležnem premoščanju neomajnega čakanja na nov studijski izdelek zasedbe in v tem oziru nedvomno prinaša obliž na rano zvestim ljubiteljem Caliban glasbe, pa tudi tistim, ki se vžigate na izročila zasedb Heaven Shall Burn in/ali The Haunted. Sezite torej brezskrbno po "Coverfield".
na vrh