House Of Lords: Come To My Kingdom

Lergendarni ameriški melodični hard rockerji doživljajo definitvno novo pomlad. "World Upside Down" (2006) je na veselje vseh njihovih oboževalcev pomenil vrnitev v znamenite klasične House Of Lords tirnice, ki so jih naredile pravzaprav "nesmrtne". Splošne ugotovitve ob poslušanju novega House Of Lords albuma "Come To My Kingdom" (2008) in primerjavah s predhodnikom so sledeče:
1. "Come To My Kingdom" je nadaljevanje poti House Of Lords s točke "Worlds Upside Down" naprej;
2. Novi album nosi kanček bolj zloščeno produkcijo, sploh kar se zvoka kitar tiče, ki je nekoliko pomaknjen v ozadje, zato prihajajo še bolj do izraza večplastne vokalne harmonije v refrenih;
3. Novi album poseduje še več vnetljivh refrenov, več zapeljive kompaktne melodičnosti, ki zgrabi s prve za ušesa in požene mravljince vzdolž hrbtenjače;
4. Novi album je nadgradnja predhodnika, saj je kanček bolj sofisticiran, še bolj detajliran in v tem prihajajo do izraza še posebej bleščeče talenti, izkušnje in znanje Jamesa Christiana in kompanije.

Ta novi album je neverjeten, saj na njem kar mrgoli zapeljive bombastike, drama elementa in antemičnosti (Dream je ena fascinantnejših kreacij albuma v skupni magnifikaciji vseh teh elementov). Refreni so prava poslastica. Dejansko je vse skupaj (za novo ero pavšalno povedano) komercialno nastavljeno, za vrtenje na radijskih valovih, zlasti v nočnih uricah, ko stisneš punco k sebi, ji zašepečeš sladke besede, potem pa se naj zgodi karkoli že. Magično deluje Christianov vokal. Podkožno se uleže njegov strasten, čuten pristop, poudarjeno izrazit in melodično žametast vokal, ki nadgrajuje melodičnost z dodajanjem melodije najbolj idealen način, ki ga potrebuje in zahetava melodična hard rock glasba.

House Of Lords so to pot spravili dejansko enega boljših albumov kariere skupaj. Morda ga nekoliko skvarijo plitki verzi, čeprav se Christian v posameznih skladbah zateka k duhovnim sferam, odkrivanju dotika roke božjega, ki bdi na nad nami, pa vendar tisto dalje o punčkah in ljubezni, je le nekoliko preveč pravljično za realnost (vsaj evropsko). Vendar to je malenkost v primerjavi s samo konstrukcijo "Come To My Kingdom". Brez dlake na jeziku, se lahko npr. nova House Of Lords balada Another Day From Heaven kosa z najkomercialnejšimi Aerosmith baladami. Perfektno ulito v vsem kar potrebuje melodična hard rock balada.

Skladbe so ob tem motivsko raznolike, vendar pa sledijo od A do Ž vsemu kar pojmujemo pod esenco skupine House Of Lords. Večinoma so srednje hitrega tempa, razlikujejo se seveda po vsebnosti trdega porekla. In A Perfect World je poleg naslovne skladbe trša skladba albuma. Skupina nenehno ohranja izredno melodičnost albuma, skrbi za izdelano bombastiko prehodov, ki so podkrepljeni z izrednim delom bobnov, skladno vgravirane kitarske solaže v srednjih delih, pa seveda nadgrajujejo moment dinamičnosti albuma. Pozor! Gre za trinajst skladb, kar je veliko in zagotavljam vam, da med njimi ne boste našli mašila, kar je dokaz, da je James Christian kot nosilec večine idej, v odlični art formi.

James Christian je s svojim vokalnim pristopom dodal tisto pravo piko na "i" in skladbe pod njegovim vodstvom dejansko v trenutku oživijo!.House Of Lords so očitno dosegli neko stopnjo konsistence in zanesljivosti v svojem razvoju, ko lahko svoje melodične hard rock ideje z bogatimi izkušnjami in znanjem, vnovčijo in predstavijo v hard rocku naravnost na perfekten način. To je lepa napoved saj se lahko nadejamo še več takšnih House Of Lords albumov v prihodnosti. Gre za enega boljših hard rock albumov v letu 2008!