Marko Brecelj, ironično-pronicljivi satirik, kronist slovenskega malomeščanstva ter najbolj markantna ikona tradicionalno obskurnega, domačega progresivnorockovskega gibanja, je leta 1974 izdal svoj kultni solo prvenec »Cocktail«, ki je bil že ob izidu v marsičem prelomni glasbeni dosežek na področju rajnke skupne države 'od Triglava do Vrdarja'. Marko je »Cocktail« posnel v sodelovanju s skladateljem, dirigentom in aranžerjem Bojanom Adamičem, medtem ko je v tistem času skupaj s kitaristom/pevcem Borisom Beletom in njegovimi prijatelji že pripravljal teren za nastanek legendarne skupine Buldožer.
Založba Nika Records je »Cocktail« ponovno izdala eno leto po štirideseti obletnici njegovega izida in nanj uvrstila bonus skladbe, ki večinoma izvirajo iz Markovih kasnejših singlov »Svaki čovjek ima svoj blues« (1975), katerega je posnel z Buldožerji in solo podviga »Parada« (1981) ter LP-ja »Svinjam dijamante« (1985), katerega je posnel s tedanjim bandom Marjanov čudni zajec. Revolucionarna je bila že sama »Cocktail« naslovnica na kateri je vidna v mentolov osvežilni napitek vložena laboratorijska miška, kar je za tiste čase predstavljalo svojevrstno provokacijo, ki pa jo je republiška cenzura, ki je takšne 'moteče' stvari ponavadi rada kaznovala, na srečo spregledala. Markova besedila so bila že v zgodnjem obdobju njegove glasbene kariere poseben razred zase, še posebno kar se tiče humorja in ščepcev družbene satire, čeprav je bila večina poezije na »Cocktail« še precej nedolžne narave v primerjavi z nekaterimi kasnejšimi, mnogo bolj družbenoprovokativnimi Buldožer podvigi.
Marko, ki je poleg petja in igranja akustične kitare napisal vso glasbo in besedila, je na posameznih »Cocktail« skladbah zamesil precej širok nabor glasbenih vplivov, ki segajo od bluesa, jazza, folka do avantgarde, zato je še danes njegov kantavtorski prvenec nemogoče 'popredalčkati' samo v en glasbeni žanr, čeprav je še najbližja primerjava s tedanjo avantgardnorockovsko/RIO sceno, pa tudi določena primerjava z velikim Frankom Zappo ni prav nič pretirana, še posebno ko gospod Brecelj zaide na področje groteske, satire in absurda. Otvoritvena skladba »Samo prave stvari« ujame Markota, ki je bil že tedaj eden izmed naših najboljših pevskih kameleonov, v njegovem najbolj romantičnem ambientalnem trenutku, kjer navdušijo tudi prelestni simfonično-jazzovski aranžmaji pod taktirko gospoda Adamiča.
»Črni Peter«, ki govori o stranpoteh različnih oblik kvartopirstva, vsebuje hudomušni utrip, kjer se Markova navihana vokalna ekspresija odlično veže s prijetnimi pastoralni aranžmaji. Jazzovska burleska »Škandal v Rdečem baru« vsebuje zvrhano galono ambientalnega melosa in črnega humorja na račun besedila o umoru, ki spravi lokalni bar na slabi glas. Bluesrockovsko premetenko »Hiškar Rogač«, kjer ob ploskih rok odmevajo radožive orglice, medtem ko spremljamo bližnje srečanje med polžem Hiškarjem Rogačem ter psom Sivkom Krempljačem, je Marko napisal v sodelovanju z bodočim Buldožer 'sotrpinom', basistom Andrejem Vebletom in jo posnel v sodelovanju z nekaterim drugimi člani skupine Sedem svetlobnih let iz katerih so potem nastali Buldožerji, zato ni presenetljivo, da slogovno v marsičem že spominja na nekatera, zgodnja dela omenjenega kultnega banda.
Folk satira »Požar« o tipičnem slovenceljskem prelaganju odgovornosti na druge, kjer se nadvse dobro ugnezdijo posmehljivi pihalni aranžmaji, je polna hudomušnega obešnjaštva. Hit »Duša in jaz« je bil nekoliko bolj komercialno usmerjen dosežek, ki je Markotu prinesel nagrado in nekaj tednov vladavine na tedanjih domačih pop lestvicah, pa čeprav dandanes zatrjuje, da je bila precej bolje odpeta verzija za subotiški festival. Marko osebno ni bil nikoli preveč navdušen nad to uspešnico, poleg tega se je na »Cocktail« znašla proti njegovi volji. »Alojz valček« je nedvomno najbolj razvpita skladba na »Cocktail«, ki je skozi leta celo postala himna slovenskih (no, če smo čisto natančni, ljubljanskih) študentov fizike. Hudomušno besedilo o 'mojstru za mafijo' in 'človeku brez milosti' se nanaša na profesorja Alojza 'Podreta' Kodreta, ki je 'poskrbel', da je Marko padel na izpitu iz matematične fizike. Do pozitivne ocene mu je manjkalo ena in pol točke s čimer je bilo konec njegovih študentskih let. Brecelj je po Kodretovi 'zaslugi' študij tehnične fizike 'obesil na klin' ter se rajši popolnoma posvetil glasbi in družbenemu aktivizmu. »Časopis« je poln nonšalantnega sarkazma na račun tipične apatije slovenskega vsakdanjika, medtem ko »Gozd« redni del albuma zaključi na sanjav, melanholičen in skorajda ganljiv način.
Dodatne skladbe so prav tako prava paša za ušesa, saj je večina izmed njih nastala po Markovem odhodu od Buldožerjev, kar pomeni, da je na njih moč zaslediti še nekoliko bolj izbrušeno satirično ost. Nostalgični »Rastemo«, ki je originalno izšel na Buldožer singlu »Svaki čovjek ima svoj blues«, bi se po pristopu lahko uvrstil med »Cocktail« material. Nadvse zabavni slogovni hibrid »Tri ženske«, kjer Marko v odličnem besedilu usmeri satirične bodice proti tipičnemu slovenskemu malomeščanstvu, se je oplajal v živahnih, orkestralno-pastoralnih aranžmajih. »Cavallo da corsa« vsebuje nekaj verzov v italijanščini in je bil po Markovih besedah objavljen zaradi Slavka F. Furlana.
»Stonesi spoznajo moje stare starše« o fiktivnem obisku skupine Rolling Stones na domu Markovih starih staršev, originalno ni izšla na »Cocktail«, temveč na LP-ju »Svinjam dijamante« od Marjanovega čudnega zajca, vendar se slogovno in ambientalno odlično vklaplja na album. 'Punkoidni' singl »Parada« je bil pomemben, ker je Marku menda dvignil ustvarjalno samozavest po razhodu z Buldožerji in vrnitvijo na kantavtorsko sceno. Obešnjaški, vendar obenem kratki groteski »Majmuni« in »Trotoari« zvenita kot 'pozabljeni' Buldožer skladbi in spomnita na nekatere najbolj 'nagajive' podvige v režiji enega izmed naših najbolj inovativnih in nadarjenih glasbenih umetnikov.
Brecljev »Cocktail« tudi po več kot štirih desetletjih ostaja klasika slovenske progresivnorockovske glasbene scene o kateri se dandanes v javnosti ponavadi ne sme na glas govoriti, razen kdor hoče tvegati čudaške poglede in etiketo 'črne ovce'. »Cocktail« je bil v marsičem temeljni kamen za zgodnje Buldožer albume z Brecljem na glavnem vokalu, zato se vsi ljubitelji jugoslovanske/slovenske progrockovske scene zelo dobro zavedajo njegove pomembnosti. Poleg tega je Marko že v zgodnjem obdobju svoje pestre in slikovite glasbene kariere dokazal, da je nadvse nadarjen skladatelj, pisec besedil in talentiran pevec, zato res ni bilo presenetljivo, ko je z Buldožerji za kratek čas dosegel lepe artistične uspehe, ki so se tedaj zdeli skorajda nepredstavljivi. Žal se podoben korenjak, ki bi na tako duhovit, luciden, pronicljiv in zabaven način dregnil v slovenski vsakdanjik in nadvse posrečeno bril norce iz različnih družbenih nesmislov, na področju naše domovine do danes še ni našel.
na vrh