Metal Church so ameriške legende metala s katerimi se slej ko prej sreča vsakdo, ki se v raziskovanju razvoja metala, polagoma pomika skozi letnice v preteklost, vse tja v začetek osemedesetih, ko je ta v vseh razsežnostih pričel doživljati obči planetarni razcvet.
Metal Church so legende ameriškega metala, ki pa v karieri do tega dne, niso postregli z mnogo koncertnih izdaj. Kultni posnetek iz leta 1986, ki ga je založba SPV Records izdala leta 1999 z nazivom »Live«, je do danes ostal alfa in omega koncertnih dejanj skupine. Posnetek tega legendarnega klubskega koncerta iz mesta Dallas, predstavlja skupino v najmočnejši formaciji in na svojem kariernem vrhuncu. Preciznejši poznavalci skupine bi ob tem omenili tudi izdajo »Live in Japan«, ki je izšla skoraj v istem obdobju, kot »Live«, a le na japonskem tržišču in obeležuje koncertna dejanja skupine v sklopu japonskega dela turneje iz leta 1995, seveda v takrat povsem drugačni postavi, v kateri ni bilo npr. kitarista Kurta Vanderhoofa, sicer ustanovitelja Metal Church.
Leta so tekla, rokade v postavi so postale stalnica skupine, potem je leta 2005 preminil tudi originalni pevec skupine David Wayne, zasedba pa je z vmesnimi premori, vseskozi ohranjala aktivnost z novim studijskim materialom, ki je zadrževal kredibilnost in veličino davnine zlate ere osemdesetih
Kakorkoli. Za izredno dober novi studijski album »XI«, se je vrnil v postavo skupine kričač Mike Howe, bend pa je leta 2016 opravil serijo poletnih festivalskih nastopov po Evropi, ki jih je sproti tudi beležil na snemalne trakove ter se odločil, da jih izda tudi na zvočnem nosilcu, v obliki novega koncertnega dokumenta.
Bend je za to turnejo pripravil zanimivo set listo, vključil nekaj sladostrastij tudi iz druge polovice osemdesetih, ko je v ekipi že prepeval Mike Howe, pri čemer pa je brisal iz set lise klasiko Gods of Wrath, ki ne bi smela ostati zanemarjena v železnem repertoarju skupine. Vendar pa dostavlja skupina sicer živopisanost set liste, s katero je obredla prav vse ere svojega ustvarjanja. Na čelu z vrhunsko mini suito Watch the Children Pray, ki ji je delala v set listi družbo še druga »The Dark« klasika Start the Fire. Vrnitev Howea na pozicijo vokalista postave, pogojuje tudi vrnitev točk z albumov »Blessing in Disguise« (Badlands) ter »The Human Factor« (naslovna skladba, Date With Poverty, In Morning). Bend je ustrelil iz sebe bombonček istoimenskega studijskega prvenca »Metal Church« z naslovom Beyond the Black. Docela so Metal Church presenetili tudi z integracijo skladb Gods of Second Chance ter No Friend of Mine, ki izhajata s strani oboževalcev (večkrat krivično) prezrte »Hanging In Balance«. So pa Metal Church izvajali na teh koncertih seveda tudi material najnovejšega albuma »XI« (denimo skladbe Reset, Killing Time in No Tomorrow), vendar jih na ta koncertni dokument niso uvrstili, sicer bi njegov naziv izgubil svoj pomen. Prav tako so izvajali tudi komad Fake Healer z albuma »Blessing in Disguise«, ki tudi ni našel mesta na izdaji v svoji živi podobi, se pa taista skladba pojavi na repu albuma in sicer v studijski verziji. Posneta na novo, s posebnim gostom na vokalu in aktualnim Queensryche pevcem Toddom La Torrejem.
Čeprav ambiciozno zastavljen projekt, pa je »Classic Live« koncertni dokument, ki ne dostavlja najboljšega, kar je šlo pričakovati. V prvi vrsti gre po večini za šepanje zvočne slike, kjer deluje vokal Mikea Howea, kot da bi bil na odru miljo odmaknjen od instrumentalnega dela zasedbe. Nadalje gre očitati skupini pri izvedbi točk, da jih igra mestoma znatno drugače, kot nekoč, sploh ko se loteva solaž, pa tudi prehodov, pri čemer je zgrajena koncertna atmosfera rigidna, brez prave dinamike, zlasti pa delujejo kitare precej togo in lenobno. Kot, da kvintet ni energetsko najbolje povezan med seboj. Obenem se dogaja tudi to, da postane Howe večkrat izrinjen izven idealne lege vokalnih linij, večkrat previsok, tudi za pol tona, ali pa ga enostavno zmanjka na mestih, kjer bi moral držati zahtevano kontrolo nad vokalno izvedbo. Nepreciznost torej, ki pa je zelo nadležna pri poslušanju tega koncertnega albuma.
Ta izdelek dokazuje, da so Metal Church pravzaprav kar se koncertnih nastopov tiče, tudi danes klubska zasedba in da velikih odrov v tem oziru (v novi postavi) niti ne obvladujejo najbolje. Zato preseneča toliko bolj, da se Metal Church niso odločili raje snemati kasnejših jesenskih nastopov po Severni Ameriki v istem letu, ki so potekali v klubih in prebrati s teh nastopov najboljše koncertne trenutke. Zvok na »Classic Live« deluje namreč pogojno sprejemljiv le za izdajo pod nalepko »uradni bootleg«.
Bend si glede na reputacijo, staž in kilometrino zasluži boljše, prav tako pa njegovi ljubitelji, ki bodo tokrat morali zaužiti nekaj zvočno izvedbene grenčine. Album »Live« (1999) ostaja torej v vseh ozirih koncertna klasika. Ne le za diskografski opus skupine same, pač pa tudi za svetovni domet metal glasbe. Tako dober ostaja, tudi ko ga poslušal v letu 2017, kar dokazuje enkrat več, da »Classic Live« ni ravno dosegel želenega namena in ciljev.
na vrh