Po štirih letih, ki so pretekla od zadnjega studijskega izdelka »Rokenrol« (2010), se na sceno vračajo s slikovito naslovljenim novim studijskim izdelkom Mi2. Stvarniki rogato-rogaškega rock n' rolla. Mi2 so ljudska skupina, tista torej, ki zna najbolje zapakirati recepturo slovenskega rock 'n' rolla (v glasbi in poeziji), na način, s katerim se z njo poistoveti množica z ulice. Mali človek. Tisti, najbolj izkoriščani razred. Večina (žal). Aktualnost sporočilne vrednosti pridigarstva skupine pridobiva na izpovedni teži. Družbeno kritična angažiranost poezije naniza na novem albumu znova nekaj krepostnih projektilov, ki s svojim neposrednim žarom udarjajo naravnost in z vso silovitostjo velikega resnicoljubja. Če je kdo mojster pakiranja slovenskega jezika v rimi in muzikalični vrednosti, kot jo iztržijo verzi poezije, so to zagotovo Mi2. Pri tej laskavi oznaki so všteti vsi učinki glasbenih sestavin dosjeja skupine Mi2, ki s svojo sporočilno pristnostjo "spodmaknejo tla pod nogami" poljubnemu poslušalcu tako, da v njem vzbudijo kaskado čustvovanja! To je tisto, kar šteje. In če se s tem poistoveti množica, potem veljaš za ljudskega ter ponarodelega glasbenega umetnika in izvajalca. Album »Čista jeba« je še en dokument skupine, s katerim bo dodatno utrdila status velike priljubljenosti med državljani naše republike.
Poezija albuma »Čista jeba« ostaja konstanta skupine Mi2. Skozi prepoznavno maniro šegavo norčavega sarkazma, obteženega s trenutki čuteče globine (Visoka pesem, Strel v koleno, Beli grad), ohranjajo čvrsto vez s tipskimi značajskimi sestavinami povprečnega prebivalca doline Šentflorjanske. Novi album je novi makrame enajstih zgodb, ki so jih v obdobju zadnjih štirih let na snemalne trakove nanizali, kot tankočutni opazovalci stvarnosti, Mi2. Kregar in Dimek ostajata prepričljivo izpovedna liricista. V naslovni skladbi je bend izkoristil kontrastni odklon obeh vodilnih vokalov in jih združil v učinkovit duet poln lucidne zafrkljivosti. Njun pridigarski jezik je vseskozi resnicoljuben, neposreden, a točkovno ravno prav okrancljan z maniro lucidne šegavosti potentne doze črnega humorja fantov z obrežij Sotle. Album nosi kar nekaj točk, ki se bodo kaj hitro zelo dobro prijele med množicami ter tako pridružile skladbam železnega repertoarja ponarodelih zimzelenov skupine. V to družbo lahko hipoma uvrstimo kar vse štiri že izdane single in sicer naslovno skladbo, nato tragično, za Mi2 nenavadno mračno a izjemno sproducirano Hči vaškega učitelja, nadalje uporniško porogljivo, a buditeljsko punk rock himno Vstati inu obstati, kot tudi intimneje zazrto in bluesovsko podkovano Staro dušo, ki ima na albumu resnega konkurenta v blues valcerju Beli grad. Skladba SMS bi v podani muzikaličnosti odlično funkcionirala tudi v kombinaciji z orkestralnimi aranžmaji.
Izvršni oblikovalec velike zvočne mičnosti tega izdelka Drago Popovič Popi je znova opravil delo z veliko odliko. Album poseduje živahen, organski »feel«, ki združuje kontrastno poudarjena elementa garažne gorčine (Moje muze, Heroji srednjega razreda, Vstati inu obstati) in jedrnate topline nizkih tonov, ki se bohotijo zlasti v zvočno sofisticiranih (intimneje zazrtih) trenutkih albuma. Kregar zori kot staro vino. Njegov »žametni«, toplo-jedri in nizko do srednje intonirani možati vokal, znova ne skriva blage točkovne sorodnosti z Zoranom Predinom. Možakar ostaja strasten in izredno podoživet v podajanju sporočil, ki tako iskreno pristno oživijo. »Čista jeba« je motivsko razgiban izdelek, ki ga oblikuje enajst kompozicij dovršenega aranžiranja. Izpovedni vrhunec doseže ravno v zaključku z izrazito nostalgično koprnečo Visoko pesmijo, ki deluje kot nekakšen rekviem. Komurkoli v tej državi. Morje zakockanih priložnosti, vsi vozovi so odpeljali, duša bi, a telo ne zmore več. Imeli smo svoje zmage, imeli poraze.Ob koncu je na obeh straneh enačbe ničla. Ravnovesje, veliki mir, ki nastopi le enkrat. Takrat, ko lahko duša odide. Poezija obuja mrtveca in ga vrača v otroštvo. Do embria. Zgodbo skladbe lahko razumemo kot kratki film, ki se ti v zadnjih trenutkih odvrti, preden te tetka s koso odpelje na oni svet. To je genialno zapakirana Dimekova skladba polna nostalgične otipljivosti. Melanholična in globokočutna skladba nosi v izpovedni globini marsikakšno vzporednico z odlično klasiko Zbudi me za prvi maj in kot ganljivi vrhunec »Čiste jebe« tudi sklene novi album.
Očitno je delovni bioritem skupine, ki obsega razpon štirih let za nastanek posameznih studijskih albumov, pravšnji za doseganje artistično izpovednega optimuma. »Čista jeba« je pač nov dokument, ki je učinkovito ujel priključek s svojimi starejšimi studijskimi brati. Na njem ni slabega trenutka, poseduje odlično produkcijo, izjemen dotik komponistične dovršenosti in potrjuje veliko artistično zrelost zasedbe, polne izkušenj, kot tudi njeno čvrsto hojo po smernicah izdelane glasbene vizije, s katero Mi2 ponovno dosegajo moč velike izpovedne karizme. Prodorne, kar se da!
na vrh