Grof Monte Cristo je novela, ki jo je spisal Francoz Alexandre Dumas. Vanden Plas so zelo priljubljeni oziroma popularni v Franciji in tudi v tem oziru je očitno Napoleonov konspirator oziroma tisti, ki je za osebni blagor vešče obračunal s smradom francoske boržuazije, točka navdiha nemških progresivnih metalcev, ki je povsem na mestu. Vanden Plas so svoj zadnji studijski album izdali pred dobrimi štirimi leti. Medtem so se ukvarjali s stranskimi glasbenimi projekti. Veliko so se fantje poglabljali v pisanje orkestralnih aranžmajev oziroma samemu igranju z orkestrom. To se izraža na zvoku zelo nedvoumno. Postal je še bolj prefinjen. Kitare so umaknili nekoliko nazaj, dodane so velike orkestracije, ki jih mestoma igra sam 40 članski Pfalztheater orkester iz Kaiserslauterna (Nemčija) odkoder prihajajo tudi Vanden Plas. Klaviature bolj kot kdajkoli prej stojijo enakovredno v izrazu skupine .Zvok je še bolj živ, hkrati pa nosi potrebno mero dramatičnosti, ki jo oživljanje zgodbe o Monte Cristu pač zahteva.
Časa za sveže ideje je bilo na pretek in album "Christ. 0" kar razganja od vse svežine. Skupina znova ne skriva svoje visoko razvite senzitivnosti za zlaganje poslušljivih pesmi, epsko himničnih razsežnosti, ki jo spremlja nepredvidljiv razplet na slehernem koraku. Skladbe so motivsko kompleksne dovolj, a ne prekompleksne, da ti ne bi pognale prepričljivo po prvem poslušanju mravljincev vzdolž hrbtenjače. Že takoj otvoritvena (naslovna) pesem predstavi vse te omenjene nadgrajene tradicionalne zaščitne znamke skupine ali pa Shadow I Am, ki zveni kot izgubljena pesem s plošče "Far Off Grace" (1999), medtem ko prelepa "power" balada Fireroses Dance nosi funkcijo Healing Tree z "Beyond Daylight" (2002). Vse je odigrano po "nemško", torej na polno in z jajci. Kot na trenutke bend podivjano metalsko bruhne (Somewhere Alone in the Dark), so trenutki ko skupina skoraj da ne intuitivno in s fantastičnim občutkom "poštopa" svojo divjaštvo. Inštrumentalni srednji deli le dokazujejo tendenco po perfekciji. Vanden Plas hkrati dokazujejo, da kemija med člani deluje odlično, saj preklopom skladno prelivajočih se motivov včasih kar ni videti konca (Wish You Were Here, January Sun), medtem ko je mogoče najti na drugi strani pesmi, ki lahko skozi uvodno krhkost prerastejo v pravi kataklizmično ultimativni šus (Silently). Dinamit in dinamika rapidno se spreminjajočih razpoloženj. Na albumu se resnično pozna da so fantje imeli časa na pretek, da so kompozicije do maksimuma izpilili. Na posebni izdaji je dodana bonus pesem, ki je priredba mjuzikla "Jesus Christ Superstar" (avtor: Andrew Lloyd Webber ) imenovana Gethsemane. Seveda v unikatni Vanden Plas preobleki, se idealno prilega k ostalemu materialu plošče.
Koncept Monte Crista v kontemporarnem simbolizmu skozi oči Vanden Plas je prepričljiv po dolgem in počez, saj so Kuntz in kompanija dobesedno zlezli grofu v njegove možgane in se z njimi oziroma z grofovim fenomenom spletkarsko maščevalnega shizoidnega uma nadvse posrečeno poistovetili. "Christ. 0" je nov mejnik glasbe Vanden Plas, ki svojo evolucijo navzgor tako uspešno nadaljujejo!
na vrh