"Kupujte domače in slovensko!" je refren oglaševalcev, ki povzroča že kar akutno vnetje trebušne slinavke in povzroča bruhalni odpor že ob sami omembi domačnosti in slovenskosti, pa vendar premore naša stran Alp prekleto bogat nabor dobrih in udarnih alternativnih glasbenih dejanj, skupin in posameznikov. Alternativnih čemu? V Času, ko je mainstream zasičen z vsemi možnimi in nemožnimi konstrukti, idejami, definiran z gravitacijskim poljem trenutnih trendov in muh enodnevnic. Pred dobrimi desetimi in malce več leti - prekleto, od Kyuss mineva že kar drugo desetletje glasbenega razodevanja - je mainstream spoznal tudi invazijo sludgerskih skupin, ki so se poskušale bolj ali manj uspešno distancirati od veljakov in imen, kot so Isis, Pelican, Neurosis in, če že cepimo dlako, del srhljive lepote traja tudi danes v inkarnaciji skupine Mastodon. Na všečnost in zasvojljivo zadetkarsko lepoto se s časovnim zamikom giblje tudi kolesje slovenske glasbene scene, povod za govoranco o arheoloških najdbah preteklosti pa je letošnji izdelek, skovan izpod prstov ljubljanskega kvinteta The Canyon Observer.
Kot bi mladci, združeni iz vseh mogočih in nemogočih vetrov, poskušali naznaniti mentalni obrat v dojemanju in podajanju svoje glasbene litanije kot nekaj novega, obračajo nov list v knjigi slovenskih reinterpretacij glasbe v večih korakih in z večimi poglavji. Prvo poglavje v nizu razodetij nosi ime Chapter I: The Current Of Her Ocean Brings Me To My Knees. Da so The Canyon Observer le dvernik in okno v svet tisočerih možnosti naznanja že prvi hip plošče, sestavljene iz štirih kratkih dejanj tega prvega EP-ja. Člani skupin Gonoba (Hopsy oziroma pevec Matic tam brusi glasilke že kar nekaj časa), Uroš, BobenBasPaAnanas in Colddew so si za smer svojega megatonskega pozibavanja izbrali počasno, mastno in v dim šamanstva zavito glasbeno formo. Sludge kot metalski derivat stonerja, obogaten z noisersko postmetalsko ali če želite post rockersko apokaliptično vizijo sveta čudovite sivine, ni ravno glasba za ples ali lahkotni optimizem, je pa to glasba, ki ponuja vsem svetobolja in atmosferičnosti vedno lačnim audiofilom široko polje popolnega užitka.
In krajina je podobna skandinavski megleni krajini, ki jo osvetljujejo oddaljeni bliski strel in spečih vulkanov. Močno vodilo mantre je popolno ravnovesje med oklevajočim počasnim drobljenjem ritma, mastnim basom in lahkotno distorziranimi ter z morjem toplih analognih efektov ozaljšanih kitar, prek organske celote vsega pa se gomazeče prelivajo v odmeve maskirani grleni kriki ter do nerazpoznavnosti in nerazumljivosti spenjena besedila. The Canyon Observer že z otvoritveno skladbo Part I: The Lingering Scent Of Her Divinity stavijo na erotiko sanjavosti in opiatične hlapljivosti ter na popolno atmosfero distorziranih podob in izmuzljive melodije. Recept je preprost in učinkovit: po dolgem stopnjevanju strasti s parimi poudarjenimi notami je potrebno poslušalca zvabiti globlje v gozd megalomanskih idej in opojne megle, v meglicah močvirskega mraka pa se skrivajo preteče pošasti, golumi, orki in erotično privlačne nimfe s kot bodalo ostrimi zobmi.
Prvo dejanje razsvetli oder teatra življenja in trpkosti neustavljive ritmične ljubezni do večtonskih monolitov. The Canyon Observer so kitarsko baročno rezljan monolit, na katerem se vrezujejo spoznanja in kot zadimljene žarnice v starem ojačevalcu prenašajo zvoke podzavesti, ki se prek žarečih razbeljenih žic pretvarjajo v impresivne silhuete epskih zgodb in bojev, ki jih bijemo vsi, le redki pa jih znajo ubesediti ter jim vpihniti dušo. Tempo premikanja pa je počasen in enakomerno razvlečen, tako se vožnja po vršacih užitka in spusti v brezna depresivnsti dogajajo naravno in prikrojeno za vsakega ljubitelja drugačnosti, ki premore luksuz časa ter si dovoli nadeti slušalke, zapreti oči in z utrujenega telesa sprati prah večnega hitenja.
Vseeno pa je v mozaiku vse v proporcionalnih razmerjih in so vsi štirje sicer megalomanski deli te štiridejanke popolno brušeni in prilegajoči se en na drugega. Nič ne štrli in nič ne preveša mentalnega bolida ali kokona, v katerega ste se vpredli, iz njegove trdovratne in skrbno programirane poti. Chapter I: The Current of Her Ocean Brings Me to Her Knees je manifest, ki svoje sporočilo preprede v male možgane s surovostjo in nepopustljivostjo in, če si smem sposoditi prispodobo, ki sem jo nekje nekoč že prebral, s svojo lastno interpretacijo ameriške gotike, daje vsakemu poslušalcu to, po čemer duša trenutno hrepeni. Sam sem v celoti slišal ogolelo bolečino medosebnih odnosov popolne odvisnosti. Tolmuni iz ljubečega ranjenega srca bruhajoče krvi so navkljub mrakobnosti magnetično privlačni, po asociativni poti pa ponujajo pretvarjanje podob v drugačne impulze, ki jih lahko ustekleničite v svoje lastne dušne šatuljice in stekleničke. Sludgerstvo je le metronom in orodje, s katerim štejete ritem svojega bivanja in bledenja, popolni impulz instinta po samoohranitvi pa v am nudi možnosti za pobeg, odklop in doseganje popolnega občutja ekstaze - ekstaze smrti. To in še več je skrito v paketu, krajšem od polovičnega obrata ure, zaradi katerega se že oglaša vse večja lakota in lakomnost po kvalitetnem nadaljevanju. Ljudje smo namreč na svoj mazohistično-sadistični način tako zlahka opijanjeni s stvarmi, ki jih ne moremo zlahka definirati in razmeti. No, vsaj nekateri se temu le stežka upremo, za širše množice puhoglavih slednikov in sledilcev zadnjih modnih trendov pa itak ne nameravam trošiti črnila in mentalne energije ...
na vrh