Skupina Moonlight Sky je svojevrstna posebnost slovenskega glasbenega prostora, saj že od svojih začetkov neguje kompleksen slog, utemeljen na fuziranju raznovrstnih glasbenih elementov s poudarkom na jazzu, za katerega bi bil še najlažji naziv progresivni rock. Po nenadejanem odhodu pevca in klaviaturista Andraža Kržiča so se Moonlight Sky prenovili kot inštrumentalistični trio (od tod tudi sprememba imena v Moonlight Sky Trio) z občasnimi gosti, katerega tvorijo kitarski čudodelnik Miha Petric, basist Janez Moder in bobnar Žiga Kožar. Andraž na albumu sicer gostuje v vlogi klaviaturista, a je njegov prispevek v družbi Jake Jarca bolj kot ne minimalen.
V tovrstni novi zasedbi je nastal njihov najnovejši album »Changing Parameters«, naslednik mojstrovine »I Am« (2009), ki je postavila nove standarde za sodobni slovenski progresivni rock, kar bodo težko še kdaj ponovili. Preostali trio se je slogovno tokrat popolnoma preusmeril v inštrumentalni fusion skozi katerega mešajo elemente jazza, folka, tu in tam kanček bluesa pa tudi med člani skupine vselej priljubljene balkanske ritme makedonske ljudske glasbe, saj so bili od nekdaj veliki ljubitelji legendarne skupine Leb i Sol. Trio si pred Andraževim odhodom sicer ni veliko belil glave z vprašanjem 'kako in kam', saj točno ve kaj hoče, vendar pa bodo številni izmed tistih, ki se niso mogli naposlušati »I Am« nekoliko razočarani nad prehodom v popolni inštrumentalizem, saj bi se lahko govorilo kar o popolnoma novem bandu, ki je še pridobil na tehničnosti, a zaznavno izgubil na specifičnosti in ambientalni širini. V Sloveniji imamo lepo število manj in bolj uveljavljenih jazz fusion skupin. Velika škoda bi bila, da bi se Moonlight Sky Trio postal zgolj ena izmed nadarjenih, a številnih zasedb, ki negujejo med seboj soroden slog.
Glavna atrakcija oziroma osrednji lik skupine tudi na »Changing Parameters« ostaja kitarski fenomen Miha Petric, kateri je s svojo prepoznavno tehniko najbolj zaslužen, da Moonlighty Sky Trio ne postanejo zgolj ena izmed mnogih slovenskih fusion zasedb. Miha v enaki meri blesti tako na električni kot na akustični kitari ter je pravcati mojster improvizacijske domiselnosti in neobičajno hitrega ubiranja strun pri čemer nikdar ne izgubi občutka za melodično subtilnost. Seveda pa sta tudi preostala člana skupine izjemna talenta in ju nikakor ne gre podcenjevati. Janez Moder s solidno ponudbo bas linij ves čas lepo skrbi za učinkovito ritmično kohezijo, medtem ko po jazzovsko usmerjeni Žiga Kožar ostaja za domače razmere neobičajno raznovrsten bobnar, ki večkrat preseneti z zanimivimi (s)prehodi med činelami.
Moonlight Sky Trio so vsemu navkljub še vedno mojstri izjemne uigranosti, medsebojne dinamičnosti, tkanja nepredvidljivih časovnih prehodov in nenadejanih improvizacij, kar se najboljše pokaže na skladbah kot so z latino melosom obsevani »Seven Gringos«, jazz fusion poslastica »Labyrinth«« ter s saksofonom Črta Remica in flavto Jana Tomšiča okronanim »In the Centre« na katerih se nazorno sliši prej omenjena zvokovna sprememba. Poleg popolnoma inštrumentalistično obarvane jazz fusije z vmesnimi kančki bluesa njihova nova usmeritev vsebuje tudi nekoliko več pastoralnih elementov folka. Pravzaprav na albumu ni nobenega ponesrečenega ali popolnoma nenavdahnjenega dela, a tudi nobeno izmed njih z morebitno izjemo »Labyrinth« posebno ne izstopa. Zanimivo slogovno spremembo tempa predstavlja bonus verzija »Of a Different Beat« z gostujočim vokalom Marte Kosturske in Andraža Poliča ter violino Vasje Centriha, ki nakaže eno od možnih slogovnih smernic njihove prihodnosti.
Moonlight Sky Trio predvsem na račun Petricevih kitarskih mojstrovin, tudi na »Changing Parameters« dokazujejo, da ostajajo glasbeni unikat domačega prostora, kjer se z izjemo komercialno prezrte, a kvalitativno solidne jazz fusion scene, progresivni rock žal nikoli ni uspel razmahniti, kaj šele preseči mej slovenskih logov. Na splošno zelo solidni »Changing Parameters« seveda ni »I Am«, a tudi Moonlighty Sky Trio na račun opustitve vokala ter določenih zvočnih elementov in fines, ki so nekoč bogatile njihov zvok, niso več ista, enako zanimiva skupina kot poprej, zato bi bilo pričakovanje, da bodo po takšni spremembi ostali glavni sodobni slovenski poroki prog rockovske inovativnosti nekoliko nerealno.
na vrh