In Chains of Ignorance te že z uvodnim komadom Procreation povozi kot krdelo steklih kamel! Album je baročno bogat, neverjetno razgiban, hudičevo dinamičen in poln norih idej. Naj CoI še tolikokrat slišiš vedno znova komaj čakaš kdaj bo s strani priletel domiseln in melodičen riff, ki se mu z druge strani pridruži še riff druge kitare in skupaj zgradita lepo število fenomenalnih tercetnih harmonij. Kitarska dvojica Matjaž Jurjevec in Mitja Prelovšek je tehnično vsekakor izredno dobro podkovana, saj z vseh strani kar letijo neverjetni in hudo nalezljivi riffi, raznovrstne pasaže, hitro trzanje in dihjemajoče solaže, ki so od prve do zadnje raznolike in dodalene do potankosti. Svoje hitre prste pa je pri nekaj solažah posodil še producent Domen Justin (ex-Negligence) in tako le še pripomogel k pestri zvočni podobi albuma. Ko že misliš, da ne more iti še bolje od tega, pa za nov šus v glavo poskrbi še peklenska ritem sekcija. Rok "Koki" Capuder od začetka do konca skrbi za pestro paleto prehodov, odličnih premišljenih ritmov, izdatne in domiselne rabe činel in ravno pravšnje uporabe dvojnega basa, ravno z dinamično rabo slednjega poskrbi, da bobnanje na albumu ne zapade v še eno dokazovanje kdo ima daljšega z merjenjem hitrosti brcanja po bas bobnih. Če Koki poskrbi za odlično povezovanje med vratolomnim riffanjem, pa se za biser albuma izkaže noro Branetovo basiranje. Kako to tečejo prsti po vratu basa! Če ste se že kdaj pritoževali nad tem, da je na metal ploščah bas preveč porinjen v ozadje si naredite uslugo in poslušajte Chains of Ignorance. Stavim kameljo grbo, da bi Braneta v tujini že šteli v isti sapi z veliki imeni bas kot je Steve DiGiorgio. In to povsem zasluženo, saj z neverjetnimi linijami, ki ne postanejo dolgočasne niti za trenutek skrbi za še večjo dinamičnost albuma in hudo dobro masivnost komadov, še posebno pa pride do izraza v "počasnejših" delih, ki te pregazijo kot kamelji stampedo. Do tega trenutka lahko Gonobo štejemo za čisto thrash metal zasedbo z občasnimi tehničnimi prijemi in genialnimi melodičnimi vložki švedske šole death/thrash metala, pa v ospredje stopi še vokalist Matic "Hopsy" Babič, ki izdatno poskrbi za agresivnost in surovost komadov . Prav Hopsy je od demo posnetkov pokazal največji napredek. Če se je na demih še lovil in občasno izpadel enolično, pa je na Chains of Ignorance prava vokalna žival, ki kruli in kriči na vse pretege, a to dela povsem razločno in razumljivo. Prvo vlogo kruljačini pa občasno ukrade strupeni thrasherski vokal, ki zveni tako nekako kot bi kamela na acidu... ali Steve Souza na camel juicu. Za samo piko na i pa brez dvoma poskrbi odlična produkcija izpod prstov Domna Justina. Je moderna in še kako pritiče Gonobi. Inštrumentalna sekcija je povsem uravnovešena ritem sekcija je globoka in rušilna, kitare režejo kot za stavo, vokal pa je jasen in razločen.
Chains of Ignorance je vsekakor ena boljših izdaj cvetoče slovenske metal scene, ki se zadnje časa vrstijo brez premora. Adut Chains of Ignorance je nalezljiva melodika ter pestri, razgibani in dinamični komadi, zaradi katerih album tudi po neštetih poslušanjih ne postane dolgočasen in monoton. Chains of Ignorance je izdelek, ki je lahko bendu in slovenski metal sceni v ponos in čas je, da kamele zavladajo svetu!
na vrh