Z albumom Certitudes se je zasedba Present dokončno, po dolgi odsotnsti, vrnila na glasbeno prizorišče. V zasedbi sta tokrat celo dva člana Univers Zero, saj je poleg bobnarja Daniela Denisa prisoten tudi basist Guy Segers. Mnogi so prav zaradi tega mislili, da celo obstaja možnost, da se Trigaux vrne k Univers Zero. Prav tako nekateri menijo, da gre pri Certitudes za izgubljeni Univers Zero album, a s tem se ne bi strinjal, ker tukaj Denis ni prispeval k skladanju, temveč je bil za vse odgovoren Trigaux (razen za Ex-Tango Rochette). Tisti, ki so pričakovali ponovno združitev Univers Zero s Trigauxjem, so se prav grdo ušteli. Zgodilo se je namreč ravno obratno. Denis je po tem albumu odšel od skupine in s Trigauxjem sta si postala vedno bolj odtujena. Do naslednjega albuma je Present popolnoma spremenil postavo, ostala sta le še oče in sin. Certitudes je prav tako bil povod za njihovo prvo ameriško turnejo, čemur je sledila izdaja konertnega albuma A Great Inhumane Adventure.
Če bi za trenutek uporabil terminologijo iz filmov Star Wars, bi lahko rekel, da skupine iz neo in simfoničnih žanrov pripadajo svetli strani, medtem ko pa skupine iz RIO-ta pripadajo k temni strani, in Present je gotovo ena najbolj temnih med njimi. A vendarle ni vse tako črno-belo kot v filmih. Trigauxju bi storili krivico, če bi za njegovo glasbo rekli, da je zlobna. Dejstvo je, da se ne izogiba mračnim temam, ampak jim je celo bolj naklonjen. S tem ni nič narobe. Svet zna biti krut, ljudje pa še posebej.
V primerjavi z Univers Zero, je Present precej manj raznolika zasedba. Manj je pihal in godal pa tudi samo skladanje je precej manj barvito. Dosti več je repetitivnosti, dolgih delov, kjer prevladuje le ena melodija. Skladbam je lažje slediti, a kljub temu ne bi mogel reči, da so preproste. Mnogo je atonalnih akordov ter disonance, kar je bilo že pri Univers Zero precej uporabljeno. Skladbe so v glavnem večplastne in dokaj kompleksne, a če si navajen na Univers Zero, se ti to zdi mačji kašelj. Mislim pa, da morda vendarle ni pravično, da Present primerjamo z njimi. Tukaj gre za drugačen, bolj direkten, rockovski pristop. Trigaux niti ni želel, da bi zveneli kot njegova bivša skupina. Treba mu je priznati, da je ustvaril nekaj izvirnega in mi je kar prav, da ni le posnemal vzorcev iz Univers Zero.
V glasbi se čuti močan vpliv klasične glasbe, še posebej avantgardne in minimalistčne iz dvajsetega stoletja. Največkrat je v glavni vlogi klavir, za kontrast pa je tu precej trda kitara, ki skupaj z bobni in basom dokazuje, da je to vendarle bolj rockerska zasedba. Slišijo se primesi tudi drugih zvrsti, na primer tanga na skladbi Ex-Tango, ki bi jo lahko poimenovali tudi Tango in opposition, saj zveni kot odštekan tango, ki bi bil bolj primeren za kako grozljivko.
V zasedbi Present je Roger Trigaux prav tako lahko uresničil svoje težnje po pisanju besedil. Odpeti deli sicer tvorijo majhen del skladb, a so pomembni za celotno podobo skladbe, saj s svojimi mračnimi temami dodajo še eno dimenzijo že tako ali tako blaznim kompozicijam. Trigaux v glavnem govori o človeških zablodah, predvsem o obsedenosti z namišljenimi in umetno ustvarjenimi bogovi. Sporočila besedil so povezana predvsem s tem, da je na tem svetu veliko grdih stvari in trpljenja in da si pred tem ne smemo zatiskati oči. Trigauxjevo znanje angleščine je precej omejeno, a tisto znanje, ki ga ima, dobro izkoristi in uspelo mu je ustvariti učinkovita besedila s pomembnimi sporočili.
Mogoče je res, da je na tem albumu več vokalov kot na kateremkoli drugem Present albumu in prav tako je res, da tokrat nimajo "pravega" vokalista, a odpeti deli niso moteči, ker so znali izkoristiti tiste sposobnosti, ki jih imajo. Trigauxjev razkav in hripav vokal tvori zanimivo raznolikost s čistim vokalom njegovega sina.
Present bi predvsem radi opozorili na to, da ima vsak človek v sebi zlobo. Za razliko od mnogih drugih skupin, si oni o tem upajo spregovoriti. Ni jih strah spopasti se z lastnimi demoni in ob tem doživeti katarzo. V zlobi se skriva lepota in ravno to Present znajo prikazati. Kombinacija klasike in rocka, avantgarde in tanga, vse to le priča o tem, da se ne sme stvari soditi na prvi videz, saj se v vsem skriva še nekaj drugega. Če je to zloba ali dobrota, se odločite sami.
na vrh