Skoraj 6. let je preteklo od »In10sity« in Pink Cream 69 se le vračajo! Se jih še kdo spominja iz nastopa v Velikem Ubeljskem pradavnega dne, 14.07.2007? RockLine je takrat delal intervju s skupino, katerega posnetki so zašli celo na kasnejšo dvojno DVD izdajo »Past & Present« ….lepi spomini na odlično skupino ostajajo glavno pri tem pa je to, da ostajajo Pink Cream 69. Odlični kakopak.
Kaj je vzrok takšne počasnosti pri packanju novega albuma ve sam hudič. Pevec David Readman se je med tem udejstvoval s solo kariero, prispeval vokale za Voodoo Circle – projekt nemškega kitarskega virtuoza Alexa Beyrodta, sedaj že bivši bobnar in siceršnji ustanovni član skupine Kosta Zafiriou, pa se je ukvarjal z menedžerskimi posli pri Helloween ter nedavna prestopil k Unisonic - »Ceremonial« je namreč prvi album za novega člana skupine, bobnarja Chrisa Schmidta. Vprašanje se poraja tudi kako je bilo z zdravstvenim stanjem Alreda Kofflerja v tem obdobju. Kitarist namreč že od leta 2004 trpi za obliko fokalne distonije (bolezen živčevja, ki vpliva na to, da skupna mišic v delu telesa ne uboga ukazom asociacijskega korteksa) na njegovi levi roki. Da Pink Cream 69 še vedno brcajo, smo se prepričali v predlanskem letu, ko smo skupino ujeli v nemškem Kaufbeurnu (pred Helloween in Stratovarius). »Ceremonial« je potemtakem neke vrste vrnitev domov današnje formacije Pink Cream 69. Ko se človek prvikrat ozre na seznam skladb albuma »Ceremonial«, ga nehote prevzame občutek, da drži v roki album priredb, ko prebira na seznamu naslove Land Of Confusion, Wasted Years, I Came to Rock,… pa tudi že sam naslov albuma lahko namiguje na to.
Pink Cream 69 ostajajo tudi z najnovejšim albumom verjetna različica hard rocka, ki je najbolj intenzivno približan heavy metalu v jedrnati zvočnosti kitarskega riffa. Pink Cream 69 ostajajo z vnoim albumom v ligi starošolskih hard rock zasedb z nemškogovorečega konca evrope, začenši z Krokus, Bonfire, Frontline, Max, Fair Warning, novejši Jaded Heart, tem vsem pa je moč prišteti danske Pretty Maids. Tudi Pink Cream 69 ostajajo v novi dobi preklemano naviti v kitarskih riffih. Nemška neumrljiva predanost pač! Ob tem ostajajo zvesti melodični grabežljivosti posesivnih refrenskih napevov, ki ostajajo v prvem planu, pri aranžiranju skladb. Neuklonljivi rockovski klofutač Right From Wrong je v tem oziru med skladbami novega albuma, idealen kandidat za izdajo v obliki singlea. Jedrnat in kratek »šrapnel«, našopirjen v riffu in z bombastiko refrena naphani manifest Pink Cream 60 v novi dobi. Tud Wasted Years z začetnim delom refrena, ki zadiši po Breakthru Queen zimzelenu, predstavlja priročno izbiro za predstavitveni singel novega albuma. Atmosferični krešendo seveda znova tudi na tej točki postavljen v refren.
Stara šola Rainbow hard rocka prvikrat pokaže svojo nabrušeno ostrino takoj ob otvoritveni Land Of Confusion, saj graduirano stopnjevanje vzdušja v soju melosa arabeske, opomni na nekatere oddaljene sorodstvene vezi z Rainbow mini epsko suito Gates Of Babylon. Mračen začetni razvoj albuma, v sozvočju z mračnimi Evropskimi časi. Kitarskih fraz, ki nosijo primordialno vez s klasično šolo hard rocka je na albumu še kar nekaj in to silno godi, saj je takšnih albumov, ki bi bili odigrani sta takšno intenziteto strastnega učinkovanja klasične hard rock šole vse manj in manj. Vodilna kitarska fraza v Big Machine dolguje nekaj zahvale glavnemu otvoritvenemu riffu Whitesnake klasike Still Of The Night. Seveda je osnovna drža albuma prepoznavna tipičnost Pink Cream 69, vsekakor pa so tako urezani riffi, ki namigujejo na praočete kreativnega navdiha, kot so Deep Purple (I Came to Rock nosi nekaj pričeske Speed Kinga v kitici), zbadljivo dražljivi in ravno prav podpihujejo razvoj albuma na način, da ta drži ob sebi pravovernega ljubitelja trdozvočnih, a melodično izpeljanih glasbenih struktur.
V skoraj šestih letih razmika med novim in prejšnjim albumom se je nabralo veliko idej. Uporabljene so seveda znova najboljše. Zato se album razvija v soju silovite dinamike valovanja razpoloženjskih stan. Rdeča nit na albumu je ustvarjena z močno kemično vezjo živo razbeljene igre, ki ustvarja pravi koncertni občutek. Tipičnost, vendar esencialna tipičnost za status kredibilnosti nemške šole hard rocka! Eden takšnih vrhuncev albuma je srednje hitra, mračna in visoko atmosferična Passage Of Time, kjer deluje Readman v svoji izredni vokalni drži še posebej prevzetno, saj mu daje preklop med hitrimi in mirnimi pasažami skladbe dodatni prostor za implantacijo soul pričeske v oblikovanju melodije verzov. Seveda ne ostane spregledana polno kapitalizirana bombasitka refrenskega napeva. Temu se Readman približa tudi King For One Day proti zaključku albuma, ali mirnih pasažah otvoritvene Land Of Confusion. Te srednje hitre točke poudarjajo izredno vokalno substanco albuma, saj je Readman v njih najmočnejši in najintenzivnejši, kar mu daje dodatni prostor, da se razmahne maksimalno in na tak način še intenzivneje riše senzitivno plat sporočil v verzih. Vokalna predstava Davida Readmana ostaja poglavje perfekcije zase pri Pink Cream 69. Tudi na tem albumu torej!
Za noto lucidnosti na albumu pa poskrbi gotovo bluesevsko obtežena, a riffovsko našopirjena zaključna Superman, v kombinaciji z zabavnimi verzi. Pink Cream 69 tu še enkrat več opozorijo kako se ustvarja bombastična narava v pričeski melodične hard rock nalezljivosti. V to vas bo popeljal še en na moč prevzetni refrenski napev in vas hkrati opomnil na to, da so Pink Cream 69 izrezljali znova odličen studijski album, ki si ga boste po zaključku znova zaželeli vstaviti v CD predvajalnik.
In razlike z »In10sity«? V bistvu je ena sama, a pomembna dovolj. »Ceremonial« deluje v celokupnem seštevku retro-zvočno. Torej je zbližan bolj s šolo klasičnih rock zasedb, citiranih v prejšnjih odstavkih te recenzije. Zato deluje v riffih nekoliko zrahljano, ob tem pa se sprošča prostor, da lahko prihaja do izraza ritem sekcija na eni strani bolj kontrastno do izraza, to pa poudarja hkrati tudi čutno srž vokalne interpretacije Davida Readmana. Torej je »Ceremonial« kanček manj strupeno nabrušen glede na povampirjeno metalsko našobljeni predhodnik »In10sity«. Torej je zategadelj novi album v zvočni sliki dodatno sočno zgoščen, kar je pomeni, da stopa po tirnicah vzora stare rockovske šole transmisije igre in zvoka orkestra na klasični rockovski kvintet, pa čeprav Pink Cream 69 ne uporabljajo klaviatur, kar pomeni, da je pri njih manjše kontrastne premike v zvočni in stilski produkcij teže zaznati, kot pri drugih skupinah ranga evropske šole hard rocka.
Zrela sočna hruška nadodličnega hard rocka, ki ga dostavlja vsega zaupanja vreden artistični konglomerat skupine Pink Cream 69! Ker izdajo danski Pretty Maids čez dva meseca nov studijski album, bi bilo vredno premisliti, da se obe skupini odpravita na skupno evropsko turnejo.
na vrh